Moje supermoči - psihoterapija in knjige za otroke

Home
Slovenia
Pernica
Moje supermoči - psihoterapija in knjige za otroke

Karmen Mandl - Knjige za osebnostni in čustveni razvoj otrok.❤️Psihoterapija Maribor za odrasle in otroke❤️Nasveti za starše.

Psihoterapija v Mariboru za odrasle, starše in otroke. Pomagam pri tesnobi, stresu, notranjem nemiru in težavah v odnosih. Kot integrativna psihoterapevtka nudim varen in podporen prostor, kjer lahko razumete svoje občutke, vzorce in odnose ter postopno gradite bolj stabilen stik s seboj in drugimi. Poleg psihoterapije sem tudi avtorica knjig za otroke o čustvih, ki podpirajo razvoj socialnih in čustvenih veščin.

📍 Maribor in online
🌐 https://gusarnik.eu/

09/09/2026

Otroci potrebujejo starše, ki jim postavijo meje, ker meje otrokom zagotavljajo občutej varnosti, strukture in jasnosti. Čeprav se otroci včasih upirajo pravilom, jim ta v resnici pomagajo razumeti svet, razvijati samokontrolo in oblikovati zdrave odnose. Tukaj je nekaj ključnih razlogov, zakaj so meje pomembne:

1. Občutek varnosti
Meje ustvarjajo predvidljivo okolje. Ko otrok ve, kaj lahko pričakuje in kaj se od njega pričakuje, se počuti bolj varnega in manj prestrašenega v svetu, ki je zanj pogosto kaotičen ali nejasen.

2. Učenje samodiscipline
Z jasno postavljenimi mejami se otrok nauči odgovornosti in samokontrole. Na primer: če ve, da je čas za spanje ob osmih, se postopoma nauči upravljati svoj čas in telo.

3. Razvoj moralnega kompasa
Meje učijo, kaj je prav in kaj narobe. Otrok se skozi posledice svojih dejanj uči etičnih in družbenih norm, kar mu pomaga razviti empatijo in integriteto.

4. Zdrav razvoj samozavesti
Ko otroci uspešno sledijo pravilom in mejam, doživljajo občutek uspeha. To krepi njihovo samozavest in občutek kompetentnosti.

5. Boljši odnosi
Otroci, ki razumejo meje, lažje gradijo spoštljive odnose– tako z vrstniki kot odraslimi. Naučijo se poslušati, čakati na vrsto, upoštevati druge itd.

Meje niso kazen – so izraz ljubezni, odgovornosti in skrbi. Otroci v resnici ne potrebujejo permisivnih staršev, ki jim dovolijo vse, temveč takšne, ki jih poslušajo, razumejo in hkrati jasno vodijo.

IDEJE, kako otroku pomagati pri spopadanju s stresom, razumevanju svojih ČUSTEV in umirjenemu izražanju, kako ga naučiti biti tukaj in zdaj, biti v stiku s seboj in drugimi, zaupati vase… najdete na https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

06/09/2026

Včeraj sem šla z mojima otrokoma na kavo v kavarno. Ko smo sedeli, je hči opazila, da mama in sin (okrog 10 let) strmita vsak v svoj telefon. Z mojima otrokoma sem se začela pogovarjati o tem, zakaj nimata svojega telefona. O tem, da večina odraslih težko nadzoruje uporabo telefona, kako naj bi to zmogli otroci in mladostniki. Svoje mnenje sem podkrepila z nadaljnjim opazovanjem. Pri drugi mizi sta sedela sin (okrog 15 let) in oče s telefonom v roki. Pri tretji mizi par z otrokom, oče je imel v rokah ves čas telefon. Pri četrti mizi štirje prijatelji (okrog 25 let), vsak od njih strmel v svoj telefon. Na srečo smo našli eno in edino mizo, kjer sta sedeli dve starejši gospe in se pogovarjali (brez telefona).

Prosim odložimo telefon. Telefon nas res poveže z ljudmi iz celega sveta, odaljuje pa nas od tistih ljudi, ki so pred nami. Od ljudi, ki zares štejejo. Od otrok, ki nas potrebujejo.

Najnovejše raziskave kažejo, da kar 40% odraslih in kar 70% mladostnikov priznava, da je zasvojenih s svojim telefonom. Večina jih telefon preverja več kot 300 krat na dan. Uporaba telefona sproža v možganih enake dopaminske zanke kot uporaba drog.

Kar je še huje, je to, da so raziskovalci na vzorcu 28.000 mladih odraslih ugotavljali, kako starost (do 18 let), pri kateri so dobili pametni telefon vpliva na njihovo mentalno zdravje (anksioznost, agresivnost, depresivnost, samozavest, empatijo …). Ugotovili so, da kasneje kot so dobili pametni telefon boljše je bilo njihovo mentalno zdravje. Kaj si vi želite za vašega otroka?

Bodimo pametni. Odložimo telefon.

IDEJE, kako otroka naučiti biti tukaj in zdaj, ZAUPATI vase, razumeti svoja ČUSTVA in jih nadzorovati ter izboljšati SAMOZAVEST najdete tu https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

03/09/2026

Siliti nekoga v to, da nas upošteva, z grožnjami in manipulacijami, ni spoštovanje. Otroci se naučijo tega, kar jim s svojim vedenjem kažemo. Če želimo, da bo otrok spoštljiv do nas, bodimo mi najprej spoštljivi do njega. Če želimo, da je otrok empatičen, bodimo mi do njega empatični. Če želimo, da bodo otroci umirjeno izražali svojo jezo, jim moramo najprej mi pokazati, kako se to naredi. To kar želimo naučiti otroke, to moramo izražati s svojim vedenjem.

Otrokom lahko govorimo, kako morajo biti prijazni, sočutni, spoštljivi, kako morajo umirjeno izražati jezo, sklepati kompromise. Ko pa nas slišijo, kako sodimo, sramotimo, obrekujemo, se posmehujemo, kako norimo in kričimo, jih učimo, da je to vedenje ok.

Vzgoja se vedno začne pri vzgoji samega sebe. Bodimo to, kar želimo, da bodo postali naši otroci.

IDEJE, kako otroke naučiti odgovornega ODLOČANJA, sočutja do drugih, umirjenega izražanja JEZE, VZTRAJNOSTI in zaupanja vase najdete tu https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

01/09/2026

O TEM BI SE MORALI POGOVORITI V VSAKEM RAZREDU 😍

V šoli otroke ocenjujemo iz cele vrste predmetov, polnimo jim glave z nešteto podatki. Kako pa jih spodbujamo k prijaznosti, sočutju, medsebojni pomoči?

V razredu lahko otroke k medsebojni pomoči in prijaznosti do drugih spodbujamo tako, da naredimo LONČEK PRIJAZNOSTI.

Vsak učenec dobi lonček. Otroci cel teden opazujejo svoje sošolce, hkrati pa se trudijo biti do njih čim bolj prijazni (jim pomagajo, kaj poberejo, vključijo sošolce, s katerimi se nihče ne druži, itd.). V petek vsak otrok na list napiše ime enega sošolca in se mu zahvali za prijazno dejanje. List vrže v lonček tega učenca. Lahko seveda napiše več listov za več sošolcev. Najbolje, da si prijazna dejanja zapisujejo sproti cel teden, da ne pozabijo na koga.

Tudi starše bi moralo bolj kot to, ali je otrok akademsko uspešen, zanimati, ali se med odmorom usede zraven otroka, s katerim se nihče noče družiti. Svet lahko spremenimo na bolje samo tako, da začnemo pri sebi in svojih otrokih.

IDEJE, kako otroke naučiti ODGOVORNEGA ravnanja, SOČUTJA do drugih, umirjenega izražanja JEZE, vztrajnosti najdete tu https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

29/08/2026

Pred leti je k meni na psihoterapijo hodil gospod, ki se je kot otrok spopadal z disleksijo in ADHD. V tistih časih, ko te težave še niso bile znane IN se je učiteljica slovenskega jezika norčevala iz mojega sošolca, ki v osmem razredu ni zmogel tekoče prebrati niti besede iz treh črk. Ni mu bilo lahko v šoli. Ta gospod pa ni imel težav samo v šoli, tudi doma ni bilo rožnato, prisotna sta bila alkohol in fizično nasilje. Ko sem ga vprašala, kdaj se je počutil zares varno, mi je povedal za svojo učiteljico v tretjem razredu. Ko je bilo na vrsti branje, se je usedla zraven njega, ga objela in ga opogumila, da b***a skupaj zmogla. Vedno mu je povedala kaj lepega, mu podarila kak svinčnik, ko ga ni imel. Bila je edina svetla točka v njegovem življenje, ko je bil otrok. Edina oseba, ki ga je spodbujala, verjela vanj in je zagotovo ne bo pozabil nikoli.

Dragi učitelji. Vsi otroci ne gredo domov v razumevajoče in ljubeče okolje, še posebej tisti najbolj nemogoči. Želijo pa si biti samo sprejeti in pomembni. Mogoče boste ravno vi edina svetla lučka v življenju določenega učenca, vaš vpliv je veliko večji, kot si upate verjeti.

Zdaj, ko se pripravljate na novo šolsko leto, ne pozabite. Učenci si ne bodo zapomnili najbolj čudovite dekoracije na steni razreda niti najbolj skrbno pripravljenih delovnih listov. Čez mnoga leta ne bodo imeli pojma, katero snov ste jim razlagali. Za vedno pa si bodo zapomnili, kakšna oseba ste bili in predvsem, kako so se počutili ob vas. Naj se počutijo sprejeto in razumljeno.

IDEJE, kako otroku pomagati razumeti ČUSTV in jih izražati, kako VERJETI VASE in VZTRAJATI, čeprav je včasih težko, lahko najdete tu
https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

25/08/2026

Naši otroci slišijo in vidijo.

Slišijo nas, ko prijateljici razlagamo, kaj si zares mislimo o otrokovi učiteljici.

Slišijo nas, ko po odhodu iz družinskega srečanja kritiziramo sorodnika.

Vidijo nas, ko zavijemo z očmi, ko nas brezdomec prosi za pomoč.

Slišijo nas, kako norimo, ko ne nas ne slišijo ali nočejo stvari narediti po naše.

Slišijo nas, ko se s partnerjem prepiramo in smo drug do drugega nesramni.

Otrokom lahko govorimo, kako morajo biti prijazni, sočutni, spoštljivi, kako morajo umirjeno izražati jezo, sklepati kompromise. Ko pa nas slišijo, kako sodimo, sramotimo, obrekujemo, se posmehujemo, kako norimo in kričimo, jih učimo, da je to vedenje ok.

Naj nas ne skrbi, da nas otroci nikoli ne slišijo. Skrbi naj nas, da nas ves čas opazujejo. Bodimo dober vzgled.

Več IDEJ, kako otroke naučiti odgovornega ravnanja, sočutja do drugih, umirjenega izražanja JEZE, SAMOZAVESTI najdete tu https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

22/08/2026

Govorimo si, da bomo srečni…
…ko končamo šolo
…ko dobimo službo
…ko se poročimo
…ko si kupimo stanovanje
…ko dobimo otroke
…ko zaslužimo dovolj denarja
…ko zamenjamo službo
…ko bodo otroci odrasli
…ko bodo počitnice
…ko bo vikend
…ko bomo imeli več časa.

Čas pa beži... in mesec je mimo... in leto je skoraj naokoli... in že je minilo 40, 50 ali 60 let našega življenja.
In ugotovimo, da se ni mogoče vrniti.

Ne čakajmo na vikend, na počitnice, na dan x. Edini dan, ki ga zares imamo, je danes. Edini trenutek, ki je zares naš je zdaj. Bodimo srečni ZDAJ.

Ideje, kako otroku pomagamo, da zna uživati v sedanjem trenutku, da je v stiku s seboj, da bolje razume čustva in se zna umiriti, za krepitev samozavesti in vztrajnosti otrok najdete tu
https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

21/08/2026

Ko postaneš mama
ne nosiš samo svoje bolečine,
ampak tudi otrokovo.

Čutiš njegovo žalost, kot da je tvoja lastna.
Želiš si, da bi lahko zacelila vsako rano,
ublažila vsak udarec življenja,
naredila svet vsaj malce prijaznejši
za otroka.

Velikokrat si želiš, da življenje ne bi bilo tako krivično —
tudi kadar veš, da včasih pač je.

Čutiš vsak padec, vsak zlomljen srček,
kot nevidno modrico na svoji duši.

To — to je najtežji del materinstva.
Ne neprespane noči.
Ne nered ali kaos.
Ampak to, kako se tvoje srce
zlomi vsakič, ko se zlomi njihovo.

In kljub vsemu —
vse to nosiš
s tiho močjo,
ki jo pozna le mati.

IDEJE, s katerimi se povežemo z otrokom in krepimo ODNOS, za razumevanje in umiritev ČUSTEV, za krepitev SAMOZAVESTI in vztrajnosti otrok lahko najdete tu https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

✍️ Danielle Sherman-Lazar

20/08/2026

Raziskave kažejo, da kričanje in kritika ne učita poslušnosti. Učita strahu in sramu.

Otrok se ne umiri zato, ker razume.
Umiri se zato, ker se prestraši.

Ko kričimo, otrok ne sliši več besed.
Njegov živčni sistem preplavi stres, telo preide v obrambni način – »boj, beg ali zamrznitev«.
Tisto, kar mi vidimo kot »trmo«, je pogosto stiska.

Zakaj?
Ker otrokovo telo in možgani še niso pripravljeni prenesti intenzivnosti naših čustev. Ko nas preplavi jeza, jo otrok doživi kot ogroženost in napade ali se zapre vase.

🧠 Raziskave o čustvenem razvoju kažejo, da pogosta kritika in kričanje zmanjšujeta otrokovo samopodobo, povečujeta anksioznost in slabšata povezanost s starši (Luby et al., 2019).

Zakaj je to pomembno?
Ker če tega ne razumemo, verjamemo laži:
»Če bom strožji, me bo ubogal.«
»Če kričim, me bo končno slišal.«
»Če ga kritiziram, ga spodbujam, da bo boljši.«

A znanost šepeta: Otroci se ne izboljšajo, ko se počutijo slabo. Rastejo, ko se počutijo varno.

Kako to lahko izgleda:
→ Znižamo glas, ko bi ga najraje dvignili.
→ Pohvalimo trud, ne le rezultat.
→ Popravimo vedenje, ne otrokove vrednosti.

Resnica je, da kričanje morda ustavi vedenje –
a hkrati zgradi zid med otrokom in nami.

Morda pravo vprašanje ni:
»Kako naj ga naučim, da me posluša?«
Ampak:
»Kako lahko govorim tako, da me sliši in se čuti slišanega?«

Ker svet ne potrebuje otrok, ki se bojijo narediti napako.
Potrebuje otroke, ki vedo, da so vredni ljubezni – tudi takrat, ko niso popolni.

IDEJE, s katerimi se povežemo z otrokom in krepimo ODNOS, za razumevanje in umiritev ČUSTEV, za krepitev SAMOZAVESTI in vztrajnosti otrok lahko najdete tu https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=156929852663293&id=102338904789055&ref=m_notif¬if_t=feedback_reaction_generic

Address

Pernica

Telephone

+38641287099

Website

https://gusarnik.eu/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Moje supermoči - psihoterapija in knjige za otroke posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Practice

Send a message to Moje supermoči - psihoterapija in knjige za otroke:

Want your practice to be the top-listed Clinic in Pernica?