12/05/2026
Kolike, krčki in refluks sodijo med najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo dojenčki in njihovi starši v prvih mesecih po rojstvu.
Po rojstvu se otrokovo telo še intenzivno razvija, kar velja tudi za prebavni sistem in sistem izločanja. Običajno traja od treh do šestih mesecev, da se ti procesi postopoma uravnajo. V obdobju zorenja prebavil se lahko pojavijo različne nevšečnosti, kot so kolike, krči v trebuščku in refluks.
Izraz kolike se pogosto uporablja za opis različnih oblik neugodja pri dojenčku. Nekateri ga povezujejo predvsem z neutolažljivim jokom brez očitnega razloga.
Za kolike je značilen intenziven jok, ki se najpogosteje pojavlja v popoldanskih ali večernih urah. Tak jok lahko traja več ur skupaj, ponavlja pa se večkrat tedensko in pogosto vztraja več tednov zapored. Videti je, kot da otroka nekaj boli, čeprav jasnega vzroka ni mogoče določiti. Ob kolikah se pogosto pojavljajo še napenjanje, vetrovi, zaprtje, napet trebušček, mišična napetost, refluks ter motnje spanja.
Starši kolike pogosto zamenjujejo s krčki. Pri kolikah je otrokovo telo običajno zelo napeto, trebušček trd, dojenček izteguje nogice, težko prenaša dražljaje in ga je težko umiriti. Pri krčkih, ki so pogosto povezani z vetrovi in ujetimi plini, pa otrok čez dan večkrat zajoka, nato se umiri, med jokom pa nogice krči proti trebuščku in pogosto spušča pline. V takih primerih otroka običajno učinkoviteje pomirita nošenje in zibanje.
Znaki kolik se lahko prekrivajo tudi s simptomi refluksa, saj tudi refluks povzroča razdražljivost in jokavost.
O gastroezofagealnem refluksu govorimo takrat, ko se želodčna vsebina skupaj s kislino vrača iz želodčka nazaj v požiralnik in lahko doseže tudi ustno votlino.
Do refluksa prihaja iz različnih razlogov. Eden izmed njih je nezrelost mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom, ki pri dojenčkih še ne deluje popolnoma učinkovito. Dodatno lahko težavo povzroča napeta diafragma, skozi katero poteka požiralnik.
Ker je dojenčkova prehrana v prvih mesecih tekoča, otrok pa večino časa preživi v ležečem položaju, se refluks pojavlja še pogosteje. Z rastjo otroka se stanje navadno izboljša, saj se požiralnik podaljša, mišice pa okrepijo.
Starši lahko pri blaženju kolik in krčkov veliko naredijo že z ustvarjanjem mirnega in varnega okolja. Dojenček potrebuje predvsem občutek varnosti, toplino in bližino staršev. Pretirana stimulacija, številni obiski ali nenehno hitenje lahko dojenčka dodatno obremenijo. Mirno naročje, zibanje in občutek varnosti pa pogosto pomagajo pri umirjanju.
Ko se pojavijo težave, se starši pogosto najprej obrnejo na pediatra, kar je pomembno predvsem zato, da se izključijo morebitna resnejša zdravstvena stanja. V številnih primerih pa konkretnega vzroka ni mogoče določiti, zato starši pogosto iščejo dodatne možnosti za lajšanje težav.
Ena izmed metod, ki jo nekateri uporabljajo pri težavah, kot so kolike, refluks, krčki in druge prebavne nevšečnosti, je tudi BOWNOVA TERAPIJA. Namen terapije je podpora telesu pri sproščanju napetosti in spodbujanju pravilnega delovanja prebavnega sistema.
S pomočjo terapije naj bi bilo mogoče vplivati na različne težave, povezane z nezrelim prebavilom, med drugim na refluks, vetrove, napenjanje, počasnejšo prebavo, zaprtje ter nelagodje v trebuščku.
Kot eden izmed možnih vzrokov za kolike se pogosto omenja napetost diafragme. Diafragma je pomembna mišica med prsno in trebušno votlino, ki sodeluje pri dihanju, hkrati pa zaradi svoje povezanosti z živčevjem vpliva tudi na prebavo, cirkulacijo in sposobnost umirjanja telesa.
Ker dojenček v maternici ne diha samostojno, se diafragma začne intenzivneje uporabljati šele po rojstvu. Zaradi hitrega dihanja in povečanega napora je lahko ta mišica pri nekaterih dojenčkih precej napeta, kar lahko prispeva k prebavnim težavam in kolikam.
Napetost diafragme se lahko pojavi tudi zaradi stresa ali zahtevnejšega poroda. Takrat lahko pride do napetosti mišic in vezivnega tkiva v predelu vratu, čeljusti in notranjih organov. Posledično se lahko prebavne težave povezujejo tudi z mišično-vezivnim in čustvenim neravnovesjem.
Bownova terapija je usmerjena v sproščanje mišične in fascialne napetosti ter v podporo parasimpatičnemu živčevju, ki skrbi za umirjanje telesa. Zaradi tega se uporablja tudi za sproščanje diafragme.
Pri počasnejši prebavi ali nerednem odvajanju blata lahko terapija spodbuja delovanje prebavnega sistema in prispeva k večjemu udobju dojenčka. Ker se prebavila po rojstvu še razvijajo, je povsem običajno, da se prebava in izločanje v prvih tednih pogosto spreminjata.
Sproščanje diafragme lahko pozitivno vpliva tudi na refluks, kolcanje ter dihalno in prebavno funkcijo. Po terapiji starši pogosto opazijo bolj aktivno prebavo, sproščanje vetrov ali lažje odvajanje blata.
Za opaznejše izboljšanje je običajno potrebnih več terapij, saj se težave največkrat umirjajo postopoma.
