27/07/2026
L`AMORE IN GESTALT
(slo. LJUBEZEN V GESTALT PSIHOTERAPIJI)
Po Claudiu Naranju, enemu od očetov gestalt terapije, obstajajo tri oblike ljubezni.
Ne gre za toga poimenovanja ali moralne kategorije: so žive sile, načini, skozi katere človek vstopa v odnos s seboj in z drugim.
Vsi jih poznamo, vsi gremo skozi vse. Bistvo ni v tem, katero ljubezen čutimo, temveč v tem, ali ostanemo ujeti le v eni ali pa se jih naučimo povezati v celoto.
🔥 Prva je ljubezen »hrepenenja« (želje) – tista, ki izvira iz trebuha.
To je ljubezen, ki hoče, išče in se vname. Je privlačnost, strast, potreba po stiku, po tem, da smo izbrani, videni, želeni. V tej ljubezni je ogromno življenjske energije: daje občutek živosti, strasti in moči. Je motor srečanja, tisto, kar nas potiska k drugemu.
Njena senca se razkrije, ko ostane edini možni način: takrat postane lakota, odvisnost, ljubosumje, strah pred izgubo. Drugi preneha biti oseba in postane predmet, ki mora potrjevati našo vrednost. Ko ta ljubezen ne dozori, človek ostaja prepuščen negotovosti: ljubi zato, da se ne bi počutil prazno.
🌱 Druga je ljubezen »dajanja« – tista, ki skrbi.
To je ljubezen, ki zna prisluhniti, podpreti in sprejeti. Tu se pozornost premakne od »jaz hočem« k »jaz poskrbim«. Je globoka, topla ljubezen, sposobna stati ob strani tudi v bolečini. Njena svetla stran so sočutje, nežnost in sposobnost biti resnično prisoten.
Tveganje pa je izguba sebe: ko te ljubezni ne spremljata ostali dve, se lahko spremeni v žrtvovanje, samopozabo in dolžnost. Človek, ki ljubi samo na ta način, tvega, da postane nepogrešljiv, a neviden; koristen, a nikoli resnično srečan. Ljubi veliko, a pozabi nase.
👁️ Tretja je ljubezen »priznanja« – tista, ki vidi.
To je ljubezen, ki spoštuje, občuduje in cenil. Tu drugi ne služi zapolnjevanju praznine niti temu, da bi ga reševali: viden je takšen, kot je. Ta ljubezen je stabilna, zrela, tiha. Omogoča globoke odnose brez posedovanja in brez potrebe po nadzoru.
Njena omejitev, če ostane izolirana, je čustvena odmaknjenost: lahko postane hladna, umska, korektna, a malo živa. Človeka lahko zelo spoštujemo, ne da bi se nas resnično dotaknil.
Po Naranju čustvena zrelost ni v tem, da izberemo eno od teh ljubezni, temveč v tem, da jim dovolimo soobstajati.
Ideal ni v tem, da zatremo željo, se žrtvujemo ali postanemo le razumski in racionalni. Ideal je človek, ki je sposoben želeti brez posedovanja, skrbeti brez samopozabe in spoštovati brez zapiranja.
Ko eros, skrb in priznanje začnejo sodelovati, ljubezen preneha biti bojišče in postane dom.
Tukaj ljubezen postane odrasla. Ne popolna. Integrirana.
Avtor: Fabrizio Quattropani
Prevod: Robert Klun
