19/01/2026
Tale stavek pa tudi mene sem in tja malo zaskeli. 😣 Ker predobro vem, kako je včasih težko zaupati procesu, verjeti, da bo čas zacelil rane in da je to, kar počnemo sedaj, popolnoma dovolj, da se vse, kar si želimo, sčasoma zgodi. 🧡 Ne govorimo o izogibanju svojim težavam in čakanju, da se nekaj samo od sebe zgodi - govorimo o terapevtskem procesu, kjer klient na terapije prinaša svojo zgodbo, deli svoje rane in izraža željo po tem, da bi se končno lahko počutil bolje. 🙏 A vendar stvari ne gredo tako, kot si mi želimo, ampak kakor je potrebno, da gredo. Če smo neštetokrat zanemarjali svoje občutke in potrebe, sedaj pa delamo drugače, je to tako, kot bi hodili po žitnem polju. To, kar smo počeli celo življenje, je utrjena pot, za katero se ne rabimo prebijati skozi klasje. Delanje sprememb in zaupanje, da se bo sčasoma pot utrdila, pa je kakor utrjevanje nove žitne poti, kjer bomo morali v začetku z rokami odrivati klasje in previdno stopati v neznano, dokler ne bo čez xy poskusov - pot pred nami utrjena, jasna. 🐾 🤍 Samo pogumno naprej - to rečem vsakokrat sebi in tudi klientom. ✨