02/07/2026
Vsi si želimo rasti. Zaceliti najgloblje rane, razumeti sebe, najti smisel in končno občutiti notranji mir.
In včasih imamo občutek, da moramo iti skozi še eno lekcijo, razrešiti še eno stvar, predelati še en del sebe, da bomo nekoč dovolj.
Kar pa opažam, da v vsem tem procesu osebne rasti pogosto pozabimo živeti.
Pozabimo se smejati. Uživati v malih trenutkih. Biti prisotni. Delati stvari, ki nas iskreno osrečujejo.
Morda ni vse v tem, da ves čas nekaj popravljamo.
Morda je del zdravljenja tudi to, da si dovolimo živeti. 🤍