Dr. Andreja Tasič, zakonska in družinska terapija

Home
Slovenia
Ljubljana
Dr. Andreja Tasič, zakonska in družinska terapija

Dobrodošli na strani, namenjeni vsem vam, ki iščete pomoč, pogovor in nasvet glede težav, s katerimi se srečujete v svojih odnosih in življenju.

Včasih je tako, da se v življenju znajdemo pred oviro, ki je sami ne zmoremo preskočiti, in tukaj boste našli informacije, ki vam bodo pomagale poiskati upanje, veselje in ljubezen, spodbudo za spremembo, in na novo spoznati, da je življenje lahko lepo. Se morda soočate z naslednjimi vprašanji in mislimi? Kaj naj storim v trenutnem položaju, ko je pa pred menoj vse črno? Tuhtate in premišljujete, a rešitev se vam kar ne prikaže? Govorite z ljudmi, se družite z njimi, pa vas kljub temu pesti občutek osamljenosti in nerazumljenosti? Se vam zdi, da se ne morete obrniti na nikogar, da vas prav nihče ne sliši in razume?

Če se sprašujete to in še več, ste prišli na pravo mesto. Skupaj ustvarjamo prostor za vsa boleča vprašanja in iskrene, sočutne odgovore. Stran pa namenjam tudi vsem vam, ki iščete pomoč, pogovor, nasvet in informacije o zasvojenosti z alkoholom. Se morda v vašem partnerstvu porajajo problemi zaradi alkohola in ne veste, kako bi pomagali partnerju? Ste se v stiski znašli vi sami in si ne znate pomagati oziroma ne veste, kako prenehati piti? Dostikrat se srečam z vprašanjem, kako prepoznati zasvojenost. Kako vem, da nekdo pije preveč? Ali moj partner pije preveč? Ali jaz pijem preveč? Kako rešiti težave z alkoholom? Kako ravnati z alkoholikom? Kako prenehati piti? Iskreno dobrodošli. Tu je vaš prostor, prostor za vaša vprašanja, novo upanje in izzive v življenju. Andreja Tasič, zakonska in družinska terapija

05/06/2026

»Počitek ni brezdelje. Ležati v poletnem dnevu na travi pod drevesi, poslušati šum vode ali gledati oblake, kako plujejo po nebu, nikakor ni izguba časa.« (John Lubbock) Pa začnimo petek s tem citatom.
Ker še vedno prevečkrat slišim, da je počitek lenoba. Da kar tako brez zveze ležati se pač ne sme. Da moraš biti ves čas aktiven, drugače bo … In pravzaprav sploh ne vemo, kaj te tri pikice pomenijo, vemo samo, da se ne sme.
Ker so nas pač tako naučili. A dobra novica je, da se da tisto, kar so nas naučili, tudi odučiti. In kdaj je boljši dan za to kot danes?
Zato si danes brez slabe vesti privoščite kak trenutek počitka. 😊 Pa ne zato, ker ste si ga zaslužili, ker ste naredili dovolj. Ampak preprosto zato, ker ste človek.
Naj vam petek prinese vsaj nekaj minut brez hitenja.

04/06/2026

Opazujem, kako se znamo včasih zgrešiti v odnosih tudi v izražanju naklonjenosti. Pričakujemo eno, dobimo drugo, od nas se nekaj pričakuje, damo nekaj popolnoma drugega. 😊
Pa se različnost kaže tudi tukaj, kajne? Nekdo ti bo desetkrat na dan povedal, da te ima rad, drugi bo preveril, ali si srečno prišel domov. Tretji bo skočil v trgovino, ker ve, da se ti ne ljubi še tja, četrti bo brez besed popravil nekaj, kar že dolgo ne deluje.
In znamo biti kar malo užaljeni, da drugi ne zna brati naših misli. Pa bi že moral vedeti po vsem tem času, razmišljamo. 😊 Ko čakamo na besede, drugi pa prinese kavo. Ali pa čakamo kavo, drugi pa piše dolga sporočila. 😊
Pa najbrž ne gre za vprašanje, ali nas ima nekdo rad, pač pa, ali znamo prepoznati način, na katerega nam to kaže. In, seveda, ali znamo tudi mi povedati, kaj si želimo. Ker branje misli še vedno ni med običajnimi človeškimi sposobnostmi. 😊
Kaj pa vi – kako najraje pokažete ljudem, da so vam pomembni? 😊
Naj vam četrtek prinese kak lep dokaz, da nekomu nekaj pomenite. Ali pa ga vi podarite drugemu.

03/06/2026

Ljudje potrebujemo odgovore, da razumemo, kaj se v nas dogaja, zakaj se nam nekaj dogaja, zakaj se odzivamo tako, kot se, ali zakaj se vedno znova znajdemo v podobnih situacijah.
In zato je treba postavljati vprašanja. Ja, tudi neprijetna, tista, pred katerimi bi najraje pobegnili. Ker pogosto niso odgovori tisti, ki nas spreminjajo, ampak vprašanja, ki si jih upamo zastaviti.
Zakaj me je to tako prizadelo, česa se v resnici bojim, zakaj vedno znova naredim isto? Kaj pravzaprav potrebujem?
Na nekatera vprašanja si ne odgovorimo takoj; lahko se zgodi, da jih bomo nosili s sabo dneve, mesece, celo leta. Ker še nismo pripravljeni nanje.
Pa vendar nas počasi spreminjajo.
Kaj pa vi – katero vprašanje si zadnje čase največkrat zastavite? 😊
Naj vam sreda prinese kak dober odgovor. Ali pa vsaj dobro vprašanje.

02/06/2026

Kaj naredimo, ko smo z vsem preplavljeni? Ugasnemo, gremo nekaj spit, delamo, športamo ali morda izberemo možnost pogovora z bližnjimi? Ali se morda že zmoremo pogovoriti sami s sabo in pomiriti?
Različni smo, različne zgodbe nosimo, zato se znamo (ali ne znamo) različno tudi odzvati na različne situacije. In zato ne moremo reči, joj, kaj si/je naredil, jaz nikoli ne bi tega! To je čisto brez zveze, kako o tem razmišljaš, meni je pa za to čisto vseeno …
Vsak svoj človek smo, in če nekega dogodka ne zaznamo kot stresnega, lahko vsaj dopustimo možnost, da ga zazna in začuti drugi drugače?
Ker razumevanje ne pomeni, da se moramo z drugim strinjati. Pomeni le, da si dovolimo verjeti, da je njegova izkušnja resnična zanj.
In včasih je prav to največ, kar lahko podarimo drugemu – občutek, da mu ni treba zagovarjati tega, kar čuti in doživlja.

01/06/2026

Prvi junijski dan je danes. Začel se je deževno, kako se bo končal, ve ... hja, nima smisla ugibati, kajne? Ker pravzaprav ne vemo niti, kako se bo končal današnji dan, kajne?
In zato – namesto da se podamo vanj bojno razpoloženi, z vsemi mogočimi orodji in oklepi, raje poskušajmo slediti temu, kar nam prinaša. Ker določen del lahko nadziramo, marsikaj pa pač ni v naših rokah, a ne?
Pa saj morda to sploh ni tako slabo. 😊 Ker nas življenje včasih preseneti lepše, kot bi si ga znali načrtovati sami.
Naj vam prvi junijski ponedeljek prinese kak prijeten trenutek, ki ga niste pričakovali.

31/05/2026

Kdaj ste nazadnje počeli nekaj samo zato, ker vam je všeč, ne pa zato, ker je koristno, ker boste nekaj zaslužili, napredovali ali odkljukali še eno stvar na seznamu? Pač samo zato, ker v njih uživate?
Kot otroci smo to znali – risali smo, ker nam je bilo všeč, ne glede na to, ali smo znali ali ne. Tekli smo, ker smo radi tekli, ne pa nabirali kondicijo. Plezali po drevesih, ker so bila pač tam. 😊
Potem pa nekje na poti življenja postanemo zelo učinkoviti in skoraj za vsako stvar potrebujemo razlog.
Pa se sprašujem, ali ga res. Ali ni včasih dovolj že to, da nam je nekaj preprosto všeč? Da nas razveseli, sprosti; da se ob tem počutimo malo bolj žive …
Ne vem, kako se zdi vam, meni se zdi, da premalo cenimo take trenutke oziroma si jih sploh dovolimo živeti.
Zato naj bo danes za razmislek: Kaj počnete samo zato, ker vas veseli? 😊
Naj vam nedelja prinese vsaj en trenutek, ki ne bo imel nobenega drugega namena kot to, da vam polepša dan.

30/05/2026

Ko opazujem svojo pesjanko, dostikrat razmišljam, kako preprosto je njeno življenje. Palica v vodi, ona za njo, žogica, ki ji predstavlja ves svet, in ljudje, oh, ljudje!
Vsak človek, ki ga sreča, je potencialni prijatelj. Prav vidim jo, kako ga gleda. Se bo nasmehnil ali ne? In če je tam nasmešek, je konec. 😊 Ni pomembno, kako je oblečen, koliko je star, kaj dela, kaj vozi, kaj si misli o svetu.
Pomembno je samo, da obstaja možnost, da jo bo pobožal. 😊 In potem maha z repom, kot da je našla davno izgubljenega prijatelja.
In ji prav zavidam to njeno neobremenjenost, ker ljudje precej hitreje ocenjujemo, razvrščamo, predalčkamo. Ona pa vsakemu znova da priložnost.
Seveda ne pravim, da bi morali vsi pozdravljati neznance in jim skakati v naročje. 😊 Morda bi nam pa tu in tam koristilo malo več te pasje odprtosti. Malo manj vnaprejšnjih sodb in malo več radovednosti do ljudi.
Kaj pa vi – kako gledate na druge?
Naj vam sobota prinese kako prijetno srečanje.

29/05/2026

Saj nam je vsem poznano, kajne, kako se znamo slepiti? Recimo – počivali bomo, ko bo narejeno še to in to. Ko bo pospravljeno stanovanje, pa ko bomo odgovorili na vsa sporočila in mejle, ko bomo uredili še tisto malenkost, ki se je včeraj zdela petminutno opravilo, danes pa že drugo uro zahteva našo polno pozornost.
Ampak kaj ko potem ugotovimo, da seznam opravil očitno deluje po svojih pravilih. Ne glede na to, koliko stvari odkljukamo, nekdo ponoči skrivaj doda še nekaj novih. 😊
In tako čakamo na trenutek, ko bo vse končano, ta trenutek pa je približno tako pogost kot mavrica na sončni dan.
Pa če počitka ne bi jemali kot nekaj, kar si moramo zaslužiti, ampak kot nekaj, kar potrebujemo – tudi takrat, ko je na seznamu še xy stvari?
Ker niti ne potrebujemo veliko, kajne? Včasih je dovolj, da za nekaj minut sedeš, spiješ kavo, pobožaš psa. Ali pa preprosto ne narediš ničesar posebej koristnega. Kar je za mnoge med nami sicer zelo napredna in precej zahtevna veščina. 😄
Lep petek. In če danes česa ne boste dokončali, brez skrbi. Seznam opravil bo skoraj zagotovo počakal na ponedeljek. Kot kaže, nima drugih načrtov. 😊

28/05/2026

Ah, pa odnosi. Včasih se nismo toliko pogovarjali o njih. Pa o čustvih. Pa o vsem tem, pa smo vseeno preživeli, včasih slišim. Seveda smo in seveda bi tudi zdaj.
A če se vse spreminja in gre naprej, zakaj bi torej mi stali ne mestu? Zakaj se ne bi premaknili? Ker je lažje, seveda, vztrajati pri starem, manj boleče, manj naporno. 😊 In ljudje smo pač taki, da raje uberemo lažjo pot. Ki nam sicer velikokrat ni všeč, a iz udobja vztrajamo na njej.
Pa čeprav nam morda že dolgo ne prinaša več lepega, samo poznano. Morda pa ni poanta v tem, da vse zdržimo, ampak v tem, da si priznamo, da bi lahko živeli drugače? Bolj iskreno, povezano, malo bolj po svoje.
Ker odnosi niso nekaj, kar kar je. So nekaj, kar ves čas soustvarjamo.
Kaj pa vi – kje pri sebi še vedno vztrajate samo zato, ker je znano? 😊
Naj vam četrtek omogoči kak micen premik.

27/05/2026

A ni zanimivo, kako znamo druge ljudi pogosto razumeti veliko hitreje kot sebe? 😊
Če prijatelj naredi napako, mu rečemo, da je samo človek, da se zgodi, da naj ne bo tako strog do sebe.
In ko gre za nas? Takrat hitro postanemo veliko strožji, takrat ni več toliko razumevanja, takrat bi morali vedeti bolje, narediti bolje, biti boljši.
Zakaj smo do drugih tako zlahka prijazni, do sebe pa tako zelo kritični? Pa saj vendar tudi mi tu in tam pademo! Pa nekaj naredimo narobe, pa ne vemo, kako naprej?
Kot da je drugi upravičen do odpustka, mi pa vredni vsake sodbe!
Pa če bi bili tako sočutno in odpuščajoče ogledalo tudi zase? Pa če bi sami sebi stali ob strani, tako kot znamo stati drugim? 😊
Kje ste pa vi? Znate biti do sebe tako prijazni, kot ste do drugih?
Naj bo sreda prijazna z vami.

Address

Šmartinska Cesta 106
Ljubljana

Website

http://www.andrejatasic.si/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Dr. Andreja Tasič, zakonska in družinska terapija posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Practice

Send a message to Dr. Andreja Tasič, zakonska in družinska terapija:

Want your practice to be the top-listed Clinic in Ljubljana?