09/09/2026
Že dolgo nisem delila nobenega medijskega sporočila, sporočila duše.
Tokrat pa sem ob sporočilu začutila nekaj drugačnega. Kot da ni prišlo samo zato, da bi ga slišala ena oseba, ampak nosi nekaj, kar bi moralo biti slišano tudi širše.
Sporočilo je bilo zelo jasno in predvsem tako močno, da sem začutila, da ga ne želim zadržati zase in stranko 🩷
Ne vem, koga med vami bo doseglo. Morda prav tistega, ki ga v tem trenutku potrebuje.
🕊️
Vem, da me pogrešaš.
Vem, da so dnevi, ko bi si želel/a samo še enkrat slišati moj glas, me objeti ali mi povedati vse tisto, česar nisi uspel/a.
Ampak prosim, ne misli, da sem za vedno odšla.
Nisem več tam, kjer si me bil/a vajen iskati, vendar to ne pomeni, da je ljubezni in povezave med nama konec.
Še vedno sem s tabo.
V spominih.
V trenutkih, ko se nenadoma nasmehneš, ko se spomniš nečesa najinega.
V pesmi, ki te nepričakovano spomni name.
V drobnih znamenjih, za katera mogoče misliš, da so naključje.
Želim, da greš naprej.
Da se smeješ.
Da ljubiš.
Da doživiš še vse tisto, česar skupaj nisva mogla.
In ko pride dan, ko boš spet začutil/a žalost, samo zapri oči in se spomni:
Ljubezen, ki sva jo imela, ni izginila.
Spremenila je samo svojo obliko.
Zaupaj, da je vse v redu.
Tudi takrat, ko ti ni jasno, zakaj se je moralo zgoditi tako.
Jaz sem našla svoj mir.
In želim, da ga najdeš tudi ti.
Zapomni si...ne pozabi živeti.
Ko bo prišel tvoj čas, se bova ponovno srečala.
Do takrat pa … živi tudi zame.🕊️
Morda je to sporočilo zate.
Morda za nekoga, ki danes pogreša svojo ljubljeno osebo.
In morda samo kot nežen opomnik, da konec fizične prisotnosti ni nujno tudi konec ljubezni.
Včasih ostane tisto, kar je bilo najmočnejše – ljubezen. 🩷
