05/04/2026
Vredno branja.
Strpajmo babice v porodne sobe; še za tja jih je premalo.
Večina Slovencev ob besedi babica pomisli na osebo, ki v porodni sobi pomaga pri rojstvu novega življenja. To je njena osrednja vloga, pa vendar v Sloveniji babice lahko delujemo na številnih drugih področjih, vezanih na reproduktivno zdravje ženske in oskrbo novorojenca. Babica je poleg dela v porodni sobi usposobljena tudi za vzgojo in izobraževanje bodočih staršev, za promocijo reproduktivnega zdravja, za samostojno obravnavo zdravih nosečnic v babiški ambulanti, za delo v ginekološki ambulanti, za obravnavo novorojenčka in otročnice tako v porodnišnici kot v domačem okolju, za nego ginekoloških bolnic v sodelovanju z zdravnikom in ob dodatni izobrazbi tudi za izobraževanje bodočih babic ter raziskovalno delo.
Iz dokumenta Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti babištva je jasno razvidno, da je naš poklic omejen na ožje delovno področje; pravzaprav smo specializirane za svoje delo na področjih ginekologije, porodništva in neonatologije. Tudi stroka zdravstvene nege nam to da jasno občutiti, saj so v zadnjih desetih letih odpuščali ali prerazporejali babice, zaposlene na primer na kirurških in internističnih oddelkih. Nekaj jih je ostalo le na položaju inštrumentark v operacijskih sobah.
Ampak to še ni vse… Babice so odpuščali tudi iz patronažne službe. In nekatere medicinske sestre v zasebnem patronažnem varstvu so si med zdravstvene storitve, ki jih nudijo, zapisale tudi “babiška nega”. Niso dobile zunanjega nadzora in nihče jih za to ne preganja. Dandanes babica v patronažnem varstvu dela ne dobi, ker si medicinske sestre lastijo pravico do obiskov otročnic in novorojenčkov. Češ, da naj bi s tem optimizirali delo na posameznih geografskih področjih. To je pravi absurd, saj se prebivalstvo stara in potrebe po patronažnih obiskih obolelih in starostnikov na domu so vse večje. Medicinska sestra ima zelo širok spekter znanja in delovanja in naj deluje na področjih, za katere se je izobrazila. Obravnava otročnice in novorojenčka pa je od nekdaj bila področje babice in upam si trditi, da babica za novonastalo družino zna kar najbolje poskrbeti; poleg tega pa ne ogroža njihovega krhkega zdravja z okužbami starejše populacije.
Še en absurd je, da so vodje t. i. šol za starše medicinske sestre, babica pa se največkrat vključi le v predavanje o porodu. Če je medicinska sestra dodatno izobražena, lahko zamenja babico tudi v babiški ambulanti pri obravnavi zdrave nosečnice. Kmalu bo babic premalo za porodno sobo in bomo medicinske sestre izobrazili še za oskrbo porodnice in novorojenca pri porodu, kot je v preteklosti že bilo. Vse to se dogaja pred našimi očmi, pa se niti babice same ne zganemo, da bi ukrepale.
Ni problema, medicinska sestra zna in zmore vse. Zato je tudi Zakon o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB), ki je bil v državnem zboru Republike Slovenije sprejet februarja letos, napisan enovito za obe poklicni skupini skupaj. Na portalu Ministrstva za zdravje je zapisano, da zakon “celovito, sistemsko in samostojno naslavlja področje zdravstvene nege in babištva”. Deluje, kot da je izrinjanje babištva sistemsko urejeno in bo počasi, iz potrebe, postalo le še specializacija medicinskih sester.
Babištvo je samostojen poklic, osnova njene filozofije pa je fiziologija. Me babice to pozabljamo, ko se vsakodnevno stapljamo z medicinskimi sestrami in zdravniki, katerih osnova pa je patologija. Za krepitev babiške filozofije delovanja potrebujemo močno jedro, ki bo jasno zastopalo naše interese in ne bo le senca potreb medicinskih sester. Za ustrezno delovanje na področjih, za katere imamo kompetence, babice potrebujemo okrepiti svoje število in možnost zaposlovanja na različnih delovnih mestih. Ni boljšega, kot na patronažni obisk dobiti babico, ki je v preteklosti vrsto let delovala na poporodnem oddelku in zna celostno obravnavati potrebe vseh članov družine. In ni boljšega, kot da zdrave nosečnice obravnava babica, ki jih poleg pregleda sproti pripravlja tudi na porod. In ni boljšega, kot da na šolah za starše delajo babice, ki delujejo tudi pri obporodni in poporodni oskrbi, saj lahko pomirjujoče in izkušenjsko pripravijo bodoče starše na eno največjih sprememb v življenju.
Če sta ločena dokumenta o kompetencah medicinske sestre in kompetencah babice resnično zavezujoča, naj bodo omejitve spoštovane in upoštevane na obeh straneh. Naj si babica ne lasti dela medicinske sestre in naj si medicinska sestra ne lasti dela babice. Z delom se krepita identiteta in integriteta poklicne skupine. Naj samostojnost in suverenost, ki ju babice izkazujemo za zaprtimi vrati porodne sobe, zažarita tudi navzven v skupnost! V današnji družbi umirjen babiški pristop še kako potrebujemo. Naj povzamem; če v prispevku podvomim v naš obstanek, pa vsekakor ne dvomim v pomen babiškega poklica in v potrebo po babiškem delovanju v družbi.
Zapisala Mateja Kusterle, babica
Omenjeni viri:
Vlada Republike Slovenije. (2026, 11. februar). Sprejet Zakon o zdravstveni negi in babištvu.
Dostopno na:
https://www.gov.si/novice/2026-02-11-sprejet-zakon-o-zdravstveni-negi-in-babistvu/
Zakon o zdravstveni negi in babištvu. (2026). Uradni list RS, št. 14/26.
Dostopno na:
https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9274
Zbornica – Zveza. (2020). Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti babištva.
Ljubljana: Zbornica – Zveza.
Dostopno na:
https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2025/03/KOMPETENCE-IN-POKLICNE-AKTIVNOSTI-IZVAJALCEV-V-DEJAVNOSTI-BABISTVA-JULIJ-2020-JAVNA-RAZPRAVA-.pdf
Zbornica – Zveza. (2021). Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege z razlago. Ljubljana: Zbornica – Zveza.
Dostopno na:https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2025/03/Z-Z_PoklicneKompetence_2021_splet_-1.pdf
