Vadbena Klinika z Aljo Malis

Vadbena Klinika z Aljo Malis Pomoč pri reševanju težav z diastazo rektusov, inkontinenco, prolapsom, bolečinami, slabo držo, SHH

Vadbena Klinika je izobraževalno-vadbeni center v Ljubljani, kjer s celostnim pristopom podpiramo boljše gibanje, držo, dihanje in telesno zavedanje otrok ter odraslih. Programi temeljijo na nevro-razvojnih pristopih (refleksna integracija, somatske in dihalne tehnike) ter individualno prilagojeni vadbi. Delamo na področjih: poporodna podpora, medenično dno in diastaza – kot vadbena podpora, dihan

je na nos, razvoj drže pri otrocih in dihanje na nos, regulacija stresa ter gibalna učinkovitost. Vadbena Klinika ne izvaja zdravstvene dejavnosti ali zdravljenja, temveč edukacijo in podporne vadbene programe. Program vodi Alja Malis, mentorica gibalnega razvoja z več kot 10-letnimi izkušnjami dela z družinami.

☀️ Sonce samo po sebi ni dovolj.Kaj imajo skupnega poletna svetloba, otroški možgani in omega-3?Poleti več časa preživim...
12/07/2026

☀️ Sonce samo po sebi ni dovolj.
Kaj imajo skupnega poletna svetloba, otroški možgani in omega-3?

Poleti več časa preživimo zunaj. Več hodimo bosi, več se gibamo, plavamo, opazujemo sončni vzhod in zahod ter svojim možganom ponudimo tisto, česar jim med letom pogosto primanjkuje – naravno svetlobo.

A ob tem se redko vprašamo ali naše telo to svetlobo sploh zna učinkovito uporabiti?

Po besedah nevrokirurga dr. Jacka Krusea odgovor ni odvisen le od tega, koliko časa preživimo na soncu, ampak tudi od tega, iz česa so zgrajene naše celične membrane.

Ena najpomembnejših maščobnih kislin pri tem je DHA, dolgoverižna omega-3 maščobna kislina.

Ali ste vedeli, da največ DHA v telesu najdemo prav tam, kjer svetloba igra ključno vlogo – v mrežnici očesa in v možganih?

Ko zjutraj pogledamo proti vzhajajočemu soncu, ko otrok opazuje oblake, ko spremljamo gibanje valov ali dreves v vetru, oči ne zaznavajo le slike. Svetloba predstavlja pomemben signal, ki pomaga usklajevati naš cirkadiani ritem – notranjo uro, ki vpliva na spanje, budnost, hormone in številne druge telesne procese.

Zato poleti svojim strankam vedno priporočam, naj izkoristijo čim več naravne svetlobe:

☀️ jutranji sončni vzhod
🚶‍♀️ vsakodnevno gibanje na prostem
🌳 pogled v daljavo
👣 bosonoga hoja po naravnih površinah
📵 manj časa pred zasloni

A ob tem ne smemo pozabiti še na en pomemben del zgodbe – prehrano.

Če želimo zaužiti dovolj DHA in EPA zgolj z ribami, bi morale biti mastne morske ribe na našem jedilniku približno 4- do 5-krat tedensko. Večina družin tega ritma žal ne doseže.

Prav zato sama že vrsto let priporočam in uporabljam kakovostne vire omega-3, kot je NORSAN, ki predstavlja praktičen način za dopolnitev vnosa DHA in EPA, kadar rib na jedilniku ni dovolj.

Ker verjamem, da zdravje ne temelji na eni sami navadi. Temelji na številnih majhnih odločitvah, ki se vsak dan dopolnjujejo.

Svetloba. Gibanje. Spanje. Prehrana. In dovolj kakovostnih gradnikov za naše možgane. Zato nikoli ne morem dovolj priporočiti vnosa omega 3 maščobnih kislin.

💙 Za sledilce Vadbene klinike velja 15 % popust na izdelke NORSAN s kodo:

VADBENA-KLINIKA

Slaba drža ni vedno problem mišic.To se sliši nenavadno, kajne?Večina nas je odraščala z nasveti:👉 "Poravnaj se."👉 "Pote...
09/07/2026

Slaba drža ni vedno problem mišic.

To se sliši nenavadno, kajne?

Večina nas je odraščala z nasveti:

👉 "Poravnaj se."
👉 "Potegni ramena nazaj."
👉 "Stiskaj trebuh."

In čeprav imajo te stvari lahko svoje mesto, pogosto predstavljajo le del zgodbe.

Držo namreč ne ustvarjajo samo mišice. Ustvarjajo jo predvsem možgani.

Vsako sekundo združujejo informacije iz:

👀 oči,
👂 ravnotežnega (vestibularnega) sistema,
🦶 stopal,
🦴 sklepov,
💪 mišic,
ter vseh ostalih čutil.

Na podlagi teh informacij se možgani odločijo, kako bomo stali, hodili in se gibali. Ter tudi koliko bomo omejeni v gibanju (zategnjeni) ali bodo prisotne bolečine.

Če so vhodne informacije kakovostne, lahko telo brez večjega napora ohranja dobro držo (če ni drugih težav, poškodb..).

Če pa možgani dobivajo slabše ali nepopolne informacije, bodo pogosto ustvarili kompenzacije.

Ramena povešena naprej, glava zamaknjena naprej, hrbet sključen, trebuh ven..

In potem poskušamo težavo rešiti samo z vajami za mišice.

Kaj pa, če problem sploh ni v mišicah?

Kaj pa, če mišice samo sledijo navodilom, ki jih dobivajo iz možganov?

To je tudi razlog, zakaj pri nekaterih ljudeh že preproste vaje za oči ali ravnotežni sistem spremenijo držo hitreje kot več tednov klasičnih vaj za krepitev.

Ne gre za čudežno aktivacijo mišic. Ampak zato, da so možgani dobili boljše informacije, na podlagi katerih lahko telo organizirajo drugače.

❤️ Če želiš videti dve preprosti vaji, s katerima lahko preveriš, ali na tvojo držo vplivajo tudi oči in živčni sistem, v komentar napiši DRŽA in ti pošljem jutri video.

PS: Velja tudi za otroke.

Bolečina je prošnja po spremembi.Ta stavek se mi je zares vtisnil v spomin.Ko nas začne boleti koleno, vrat, križ ali gl...
07/07/2026

Bolečina je prošnja po spremembi.

Ta stavek se mi je zares vtisnil v spomin.

Ko nas začne boleti koleno, vrat, križ ali glava.. najprej pomislimo: "Kaj je narobe s tem delom telesa?"

Toda bolečina je pogosto veliko več kot le težava na mestu, kjer jo čutimo.

Je sporočilo. Signal. Povabilo, da se ustavimo in pogledamo širšo sliko.

Naše telo in možgani ves čas zbirajo informacije. Kako se gibamo. Kako dihamo. Koliko spimo. Kakšen stres doživljamo. Kako delujejo naše oči, ravnotežni sistem, stopala, čeljust, jezik ...

Če možgani presodijo, da je sistem preobremenjen ali da nekaj ne deluje dovolj učinkovito ali skladno z ostalimi sistemi, lahko povečajo zaščito. Ena od oblik te zaščite je tudi bolečina.

Zato se velikokrat zgodi, da:
👉 boli križ, vzrok pa je lahko drugje,
👉 boli vrat, težava pa ni nujno v vratnih mišicah,
👉 boli koleno, razlog pa je lahko v načinu gibanja ali nadzoru gibanja.

To seveda ne pomeni, da je vedno tako ali da je vsaka bolečina enakega izvora. Pomeni pa, da bolečina ni vedno zanesljiv zemljevid mesta, kjer se je težava začela.

Namesto, da razmišljamo, kako utišati bolečino, bi morali razmišljati, kaj nam telo želi povedati.

Morda potrebuje drugačen način gibanja. Morda več kakovostnega spanca. Morda boljše dihanje. Morda manj stresa. Morda boljšo koordinacijo med možgani in telesom.

Ko začnemo iskati pravi razlog in ne zgolj utišati simptom, se pogosto odpre popolnoma drugačen pogled na bolečino: Bolečina ni vedno sovražnik. Včasih je najpomembnejše sporočilo, ki ga naše telo lahko pošlje.

💬 Kako pa vi gledate na bolečino? Vas trenutno kaj boli?

Koliko časa na dan tvoj (ali otrokov) jezik dejansko preživi na nebu? 🤔Večina ljudi bi odgovorila: "Saj je ves čas tam."...
02/07/2026

Koliko časa na dan tvoj (ali otrokov) jezik dejansko preživi na nebu? 🤔

Večina ljudi bi odgovorila: "Saj je ves čas tam." ali pa: "Saj je vseeno." Pa ni.

Pravilen položaj jezika ni pomemben samo za govor ali požiranje. Jezik je ena najmočnejših mišic, ki preko svojega položaja vpliva na funkcijo celotne ustne votline (in celega telesa).

Ko je jezik večino dneva na dnu ust:
❌ težje dihamo skozi nos,
❌ slabše požiramo,
❌ požiranje in žvečenje nista mišično usklajena,
❌ zgornja čeljust ne dobi enakih funkcionalnih dražljajev kot pri pravilnem položaju jezika.
❌nosne dihalne poti so slabše pretočne
❌Slabša limfna drenaža sinusov
❌Slabša aktivacija vagusa (parasimpatikus)
❌Slabša aktivacija trupa in stopal
❌Manj prostora za stalne zobe
❌Manj atraktiven razvoj obraza
❌Hitrejši razvoj 'Forward Head Posture'

Zato sem pripravila čisto novo vajo:

🎥 Intraoralna mobilizacija ustnega neba

Gre za nežno manualno tehniko, s katero pripravimo tkiva ustnega neba na nadaljnje miofunkcionalne vaje in aktivacijo jezika.

To je prva vaja iz mojega novega protokola Maxilla Flow, ki združuje:
✔️ aktivacijo jezika,
✔️ mobilnost čeljusti,
✔️ vrat,
✔️ oči,
✔️ vestibularni sistem,
✔️ držo telesa.

💙 Podarjam 10 kompletov!

Desetim izmed vseh, ki bodo komentirali spodaj, bom poslala:

🎥 celoten video Maxilla Flow

📄 PDF z opisom vseh vaj po korakih.

V komentar napišite samo:

MAXILLA ali pa napišite, komu bi ta protokol najbolj koristil (vam, otroku ali partnerju in ZAKAJ).

Morda bo prav vaš komentar med desetimi izžrebanimi. 😊

Perfekcionizem je eden najbolj podcenjenih razlogov, zakaj ljudje opustijo dobre navade.Na spletu ali tudi na terapijah ...
01/07/2026

Perfekcionizem je eden najbolj podcenjenih razlogov, zakaj ljudje opustijo dobre navade.

Na spletu ali tudi na terapijah ljudje dobimo raznorazne napotke za boljše počutje. Ko ugotovimo, da vsega ne moremo izvajati dosledno in na predlagan način, raje obupamo, kot da bi izbrali morda malce lažjo različico.

Pa poglejmo nekaj primerov.

🚶 Bolje je iti peš po otroka v vrtec ali šolo, kot preskočiti gibanje, ker danes nimaš časa za 'pravi' enourni trening.

☀️ Bolje je iti zjutraj za 15 minut ven iz hiše, tudi če sončnega vzhoda dekansko ne vidiš zaradi hriba ali stavb, kot ostati notri in čakati na "popoln" sončni vzhod.

🥗 Bolje je pojesti doma pripravljen obrok, tudi če ni popoln, kot naročiti hitro prehrano samo zato, ker misliš, da si že vse pokvaril.

😴 Bolje je iti spat takoj, ko je mogoče, tudi če nisi šel spat ob idealni uri, kot pa odlašati z odhodom v posteljo, ker danes ne boš uspel izvesti popolne večerne rutine.

🫁 Bolje je narediti pet počasnih, umirjenih vdihov, kot nobenega, ker nimaš časa za 20-minutno meditacijo.

👅 Bolje je nekaj minut zavestno dihati skozi nos in držati jezik na nebu, kot čakati, da boš imel "več časa" za vse vaje.

👣 Bolje je narediti eno minuto vaj za ravnotežje ali mobilnost, kot nobene, ker danes ne moreš opraviti celotnega programa.

🌳 Bolje je biti zunaj v senci, kot ves dan pod umetno svetlobo.

Naše telo ne išče popolnosti. Išče ponavljajoče se signale.

Možgani se ne spreminjajo zaradi enega popolnega dneva. Spreminjajo se zaradi stotin majhnih odločitev, ki jih ponavljamo znova in znova.

Zato se naslednjič, ko se zalotiš pri misli: "Danes nima smisla, ker ne morem narediti vsega," spomni na eno preprosto vprašanje:

👉 Kaj je danes moj najmanjši korak, ki ga vseeno lahko naredim?

Ker pogosto prav majhni koraki pripeljejo do največjih sprememb.

P. S.

Prav o takšnih majhnih navadah govorim tudi v prihajajočem podcastu na Radiu Robin.

O preprostih spremembah, ki jih lahko skoraj vsak brez večjih težav vključi v svoj vsakdan – in ki lahko na dolgi rok naredijo veliko razliko.

🎙️ Kmalu na Radiu Robin – Kako spraviti več življenja v življenje.

Verjamem, da zdrav življenjski slog ni nekaj, kar nas dodatno obremeni. Najboljši je tisti, ki ga lahko živimo tudi takrat, ko življenje ni popolno.

☀️ Poletje je idealen čas za "reset" telesne drže.Večina otrok (in odraslih) ima med letom precej enolično rutino: Šola....
30/06/2026

☀️ Poletje je idealen čas za "reset" telesne drže.

Večina otrok (in odraslih) ima med letom precej enolično rutino: Šola. Stol. Telefon. Trening. Domače naloge.

Poleti pa imamo priložnost, da telesu ponudimo nekaj drugega.

Ne le več gibanja, ampak tudi drugačen pristop.

V videu z Brinom lahko vidiš zelo zanimiv primer. Na začetku mu je do tal pri predklonu manjkalo približno 15 cm.

V prvem delu nisva popolnoma nič raztezala zadnjih stegenskih mišic.

Najprej sva sprostila mišice pod zatiljem na masažnih žogicah, dodala nekaj vaj za stabilizacijo pogleda (VOR), nato pa še nežen PNF razteg.

Čez nekaj minut je brez težav dosegel tla.

Kako je to mogoče? Ker gibljivost ni vedno odvisna samo od mišic.

Velik del je odvisen tudi od tega, kako varen se možganom zdi določen gib.
Ko živčni sistem zazna več varnosti, pogosto "dovoli" več gibanja.

To ne pomeni, da bo enaka vaja enako delovala pri vseh.

Pomeni pa, da se včasih splača vprašati:

👉 Kaj pa, če težava ni v mišici?

Poletje je odličen čas za raziskovanje telesa.

✔️ valjanje po travi ali mivki
✔️ plezanje po drevesih
✔️ hoja bosih nog
✔️ ravnotežne igre
✔️ metanje in lovljenje žoge
✔️ vrtenje
✔️ visenje
✔️ plazenje
✔️ raziskovanje različnih položajev telesa (med plavanjem)

To so dražljaji, ki jih živčni sistem naravnost obožuje. In pogosto prav oni odprejo vrata tudi do lažjega gibanja.

Ker včasih pač ni problem pomanjkanja raztezanja. Telo potrebuje le boljši občutek varnosti.

💬 👇 Zdaj pa me res zanima!

Napišite v komentar:

👉 Koliko centimetrov vam (ali vašemu otroku) manjka do tal pri predklonu?

Ali pa preprosto napišite:

✅ "Dosežem tla."

🎁 Med vsemi, ki boste komentirali, bom izžrebala 10 oseb, ki bodo prejele celoten 7-minutni video, v katerem z Brinom korak za korakom pokaževa:
✔️ subokcipitalni reset na masažnih žogicah,
✔️ VOR vajo za oči,
✔️ PNF razteg,
✔️ in kako sva v le nekaj minutah izboljšala njegov predklon.

Morda boste tudi vi ugotovili, da pot do boljšega predklona ne vodi vedno samo skozi raztezanje zadnjih stegenskih mišic. 😊

Bi morali poleti spet uvesti siesto? ☀️V zadnjih dneh opažam, da že okoli poldneva postanem zaspana. Vročina zahteva vel...
29/06/2026

Bi morali poleti spet uvesti siesto? ☀️

V zadnjih dneh opažam, da že okoli poldneva postanem zaspana. Vročina zahteva veliko dodatnega dela za moje telo.

Danes skušamo živeti enako, ne glede na letni čas. Ob osmih začnemo z delom, ob dvanajstih še vedno hitimo od opravka do opravka, popoldne pa pričakujemo, da bomo enako učinkoviti kot spomladi ali jeseni.

Narava pa ima z nami nekoliko drugačne načrte..

Že stoletja so v številnih toplih krajih sredi dneva počivali. To nima veze z lenobo, ampak je biološki imperativ.

🌅 Zgodnje jutro je namenjeno delu in gibanju.

☀️ Največja vročina počitku, kosilu in umiritvi.

🌇 Zvečer pa življenje ponovno zaživi.

Danes pa živimo v betonskih mestih, kjer asfalt in stavbe toploto zadržujejo še dolgo po sončnem zahodu. Telo mora ves čas porabljati energijo za hlajenje, mi pa od njega še vedno pričakujemo enako storilnost.

Zato nam poleti lahko zmanjka energije že sredi dneva, ker nas telo upočasni, da bi nas zaščitilo.

Zato si ne bi smeli očitati, če se opoldne za 20 ali 30 minut uležemo, zapremo oči ali preprosto upočasnimo tempo.

To ni znak šibkosti. To je znak, da poslušaš svoje telo.

Paradoks današnjega časa je, da imamo končno letni čas, ko bi lahko največ časa preživeli na naravni svetlobi ...
.. potem pa se zaradi neznosne vročine ponovno zapremo med štiri stene.

Mogoče rešitev ni v tem, da premagamo naravo. Mogoče je rešitev v tem, da ji ponovno začnemo prilagajati svoj ritem.

Kaj pa vi?

👉 Ste tudi vi v teh vročih dneh okoli poldneva bolj zaspani? Si kdaj privoščite kratko "poletno siesto"?

Vem, da se naslov sliši malo nenavadno. Ampak ostani z mano za trenutek.Ko začnemo bolj natančno opazovati ljudi z boleč...
28/06/2026

Vem, da se naslov sliši malo nenavadno. Ampak ostani z mano za trenutek.

Ko začnemo bolj natančno opazovati ljudi z bolečinami v križu, večkrat najdemo skupni imenovalec. Velikokrat problem ni v križu.

In zato masaža deluje samo začasno. Tudi vaje pomagajo samo začasno.

Včasih se odgovor skriva v nečem, na kar večina sploh ne pomisli. V očeh (natančneje v načinu gibanja oči).

Zato si vedno znova zastavljam vprašanje:

👉 Kaj se je dogajalo v živčnem sistemu, preden so se bolečine sploh pojavile?

Katere informacije so možgani začeli dobivati slabše? In kako dolgo?

Bolečina je pogosto samo odgovor na vstopne informacije. Bolečina je tudi oblika zaščite. Telo nikoli ne ukrepa brez razloga..

V zadnjih letih raziskave vse bolj kažejo, da imajo ljudje s kroničnimi bolečinami v križu pogosto tudi težave z očesnimi gibi. Slabše sledenje. Manj natančne sakade.
Težave s konvergenco. In slabšo stabilizacijo pogleda med gibanjem glave.

Kar je še bolj zanimivo, je to, da se pri mnogih ljudeh ob izboljšanju delovanja oči izboljša tudi gibanje in počutje v križu.

Zakaj je temu tako? Ker možgani ne upravljajo oči ločeno od preostalega telesa.
Vse je povezano: Mali možgani. Možgansko deblo. Vestibularni sistem. Mišice vratu. Mišice trupa. Ravnotežje. Drža. Dihanje.

Zato me vedno manj zanima vprašanje: "Katera mišica je preveč zategnjena?" In vedno bolj vprašanje: 👉 Na kaj se možgani odzivajo?

Ker telo ne sprejema odločitev po delih. Živčni sistem vedno odloča kot celota.

In največkrat ugotovimo, da ni problem tam, kjer boli. Tam je le posledica nečesa, kar moramo ugotoviti.

❤️ Če te je današnja objava presenetila, imam zate majhen izziv.

Pred časom sem pripravila kratek video z enostavnimi vajami za oči, ki jih v funkcionalni nevrologiji pogosto uporabimo kot del treninga živčnega sistema 'proti bolečinam v križu'..

Če želiš video, v komentar napiši OČI 👀 in ti ga pošljem (samo daj mi čas kak dan).

Morda bo prav to vhodna informacija, ki jo tvoj živčni sistem trenutno potrebuje. 💙

Večina ljudi misli, da je izometrična vaja samo še ena oblika krepitve mišic.Držiš položaj. Napneš mišico. Šteješ sekund...
27/06/2026

Večina ljudi misli, da je izometrična vaja samo še ena oblika krepitve mišic.

Držiš položaj. Napneš mišico. Šteješ sekunde. In to je to.

Ampak kaj, če se v ozadju dogaja veliko več?

Ko izvajamo gibanje skozi celoten obseg, morajo možgani reševati ogromno nalog hkrati (na primer upogneš komolec - iztegneš komolec)

Spremljati položaj sklepov. Usklajevati ravnotežje. Nadzorovati hitrost gibanja.
Prilagajati mišično aktivacijo iz sekunde v sekundo.

To je precej nalog v enem gibu.

Pri izometrični kontrakciji pa je zgodba drugačna. Ni premikanja. Ni spremembe položaja sklepa. Ni lovljenja ravnotežja.

Možgani morajo rešiti samo eno nalogo: 👉 ustvariti silo v enem samem položaju.

In zato živčni sistem takšno nalogo pogosto oceni kot bolj varno.

To je eden od ključnih razlogov, zakaj se pri nekaterih ljudeh bolečina zmanjša že po nekaj sekundah dobro izbrane izometrične vaje.

Večina jih misli, da se je mišica tako hitro okrepila. V bistvu pa so možgani za trenutek dobili drugačne informacije 'kaj je varno'.

To pa še ne pomeni, da je vsaka izometrična vaja dobra za vsakega človeka.

Enaka vaja lahko enemu človeku pomaga. Drugemu pa ne. Celo pri isti osebi lahko danes deluje odlično, čez teden dni pa precej slabše.

Zakaj?

Ker v resnici ne treniramo samo mišic. Vedno treniramo tudi živčni sistem. Razlog je, da živčni sistem ni statičen. Njegovo stanje se iz dneva v dan spreminja, zato se spreminja tudi način, kako interpretira isto vajo

To je tudi razlog, zakaj v funkcionalni nevrologiji toliko poudarjamo načelo:
👉 Testiraj → izvedi vajo → ponovno testiraj.

To je pravzaprav bistvo funkcionalne nevrologije. Ne iščemo "najboljše vaje".
Iščemo najboljšo vhodno informacijo za ta živčni sistem v danem trenutku.

Zato me pri vajah vedno bolj zanima vprašanje:

👉 Kako se je nanjo odzval živčni sistem? In ne samo:
👉 Kolikokrat si jo izvedel? (biomehanično)

Ker je vsaka vaja zgolj vhodna informacija.
Možgani pa se nato odločijo, kaj bodo s to informacijo naredili.

❤️

Morda zato dobra vaja ni tista, ki je najbolj zahtevna ali najbolj popularna.

Ampak tista, ki jo tvoji možgani v tistem trenutku prepoznajo kot dovolj varno, da dovolijo spremembo.

Kako spraviti več življenja v življenje?Z velikim veseljem sem zopet dobila povabilo na Radio Robin in se ga iskreno raz...
26/06/2026

Kako spraviti več življenja v življenje?

Z velikim veseljem sem zopet dobila povabilo na Radio Robin in se ga iskreno razveselila. V pogovoru sva se dotaknila tudi tega, kako v času, ko vsi iščemo velike rešitve, pogosto pozabimo na nekaj zelo preprostega: kakovost življenja se največkrat ne spremeni zaradi ene velike odločitve, ampak zaradi majhnih stvari, ki jih ponavljamo vsak dan.

Z voditeljico Martino sva govorili o tem, kako lahko z nekaj preprostimi navadami izboljšamo svoje počutje, energijo in vsakdan.

🌅 Zakaj je jutranja svetloba eden najmočnejših »biohackov«, ki je popolnoma brezplačen.

🌬️ Zakaj pri dihanju pogosto velja pravilo: manj je več.

🚶 Zakaj je gibanje pomembnejše od treninga in kako štejejo tudi sprehodi, ples v kuhinji, igra z otroki ali nekaj počepov med pospravljanjem.

❤️ Kako odnosi vplivajo na naše počutje bolj, kot si večina predstavlja, ter zakaj sta občutek pripadnosti in varnosti tako pomembna.

😊 Zakaj so mikro trenutki veselja pogosto močnejši od velikih dogodkov – jutranja kava na vrtu, mačka v naročju, otroška risbica ali iskren smeh.

😴 Zakaj je spanec eden najpomembnejših temeljev dobrega počutja.

⚡ Zakaj stres ni vedno sovražnik in kako nam lahko v pravih količinah celo koristi.

🌳 Zakaj smo ljudje ustvarjeni za stik z naravo.

🙏 In zakaj je hvaležnost ena najpreprostejših večernih navad, ki lahko spremeni pogled na dan.

Skoraj uro in pol življenjskih nasvetov, praktičnih idej in preprostih korakov za vse, ki želite v svoje življenje vnesti več energije, več miru in več tistega občutka, da res živite – ne samo hitite skozi dneve.

Oddaja bo kmalu na voljo tudi za ogled oziroma poslušanje.

👉 Če želite povezavo, ko bo oddaja objavljena, se pofočkajte v komentar in vam jo pošljemo. 😊

Address

Knezova 23
Ljubljana
1000

Opening Hours

Monday 09:00 - 20:00
Tuesday 09:00 - 16:00
Wednesday 09:00 - 21:00
Thursday 09:00 - 16:00
Friday 09:00 - 15:00

Telephone

+38641660687

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Vadbena Klinika z Aljo Malis posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Practice

Send a message to Vadbena Klinika z Aljo Malis:

Shortcuts

Share