16/05/2026
Delimo odziv Združenja plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije in Združenja likovnih terapevtov Slovenije na obrazložitev nepriznavanja mednarodno in nacionalno uveljavljenih psihoterapevtskih pristopov. Odziv poudarja tudi vključenost umetnostnoterapevtskih pristopov (likovne, glasbene, dramske in plesno-gibalne (psiho)terapije v v klinične smernice (kot so npr. NICE in tudi druge klinične smernice), kar potrjuje klinično legitimnost umetnostnoterapevtskih pristopov, njihovo znanstveno utemeljenost in sistemsko umeščenost v skrbi za duševno zdravje tako v Evropi kot tudi v svetovnem merilu.
Združenje plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije in Združenje likovnih terapevtov Slovenije, ki v Sloveniji razvijata standarde izobraževanja in strokovnega delovanja za področje plesno-gibalne psihoterapije in likovne terapije, s sklicevanjem na obširno mednarodno publicirano teoretsko podlago, znanstvene objave, raven razvitosti delovanja strokovnih združenj in klinične smernice poudarjata, da oba pristopa izkazujeta izpolnjevanje vseh kriterijev in meril Pravilnika o merilih in kriterijih za priznavanje, evalvacijo in spremljanje kakovosti psihoterapevtskih pristopov.
Plesno-gibalna psihoterapija in likovna psihoterapija sta mednarodno priznani umetnostnoterapevtski modaliteti, ki vsaka zase izpolnjujeta vse kriterije psihoterapevtskega pristopa, kot jih določajo merila Pravilnika (zahteve glede teoretske baze, metodološke specifičnosti, raziskovalne podpore ter strokovne infrastrukture). Oba pristopa temeljita na trdni teoretski osnovi, ki vključuje različne teorije in različne referenčne okvirje. Oba pristopa izkazujeta ustrezno vertikalno in horizontalno utemeljenost ter primerljivost. V povezanosti z glasbeno in dramsko terapijo razvijata tudi skupni znanstveni jezik, kar dokazuje in omogoča tudi razvoj in utemeljitev skupne umetnostnoterapevtske paradigme, v svetu poznane pod imenom Creative Arts Therapies (CATs) oziroma Arts Therapies (ATs).
Učinkovitost plesno-gibalne psihoterapije in likovne terapije je epmirično potrjena. Sistematične študije s vključeno meta analizo kot tudi dostopne randomizirane kontrolirane študije potrjujejo majhne, zmerne in tudi velike pozitivne učinke za različne ciljne skupine. Obstoječi dokazi so skladni s standardi na dokazih temelječe prakse sodobnega zdravstvenega sistema. Oba pristopa sta – skupaj z glasbeno in dramsko terapijo – uvrščena tudi v različne klinične smernice. Omeniti velja NICE – National Institute for Health and Care Excellence – (NICE CG178; NICE CG155); v Nemčiji AWMF – S3 smernice, S3 Psihoonkologija (032– 051OL, verzija 2.1, 2023–2028); S3 Shizofrenija (DGPPN, 2019). Vse štiri umetnostne terapije (plesno-gibalna, likovna, glasbena, dramska) so uvrščene med priporočene pristope s stopnjo priporočila B. Plesno-gibalna psihoterapija je vključena na podlagi dokazov visoke ravni (Level of Evidence 1b), kar pomeni, da njeno učinkovitost podpirajo randomizirane kontrolirane raziskave.
Oba pristopa izkazujeta tudi mednarodno in nacionalno razvito strokovno infrastrukturo, visoko raven upoštevanja uporabnikovih preferenc in kulturnega ozadja. Razvijata tudi vsaka sebi lasten specifičen način diagnostike oziroma klinične formulacije.
Kot poudarjata nacionalni strokovni združenji, plesno-gibalna psihoterapija in likovna terapija ne pomenita zgolj ustvarjalne dejavnosti, pač pa implicirata visoko specializirano, znanstveno podprto strokovno delovanje. Oba pristopa temeljita v sodobnem, celostnem pojmovanju zdravja in duševnega zdravja ter razvijata znanstveno podprto teorijo zdravljenja. Vsak pristop uporablja svoj medij - t.j. gibalno-plesno oziroma likovno izražanje - ki ni zgolj dodatek psihoterapiji, ni zgolj dejavnost, metoda ali tehnika, pač pa predstavlja primarni terapevtski jezik, način in sredstvo kliničnega ocenjevanja ter tudi način in medij dinamično-procesnega odnosnega interveniranja.
Kot poudarjata obe strokovni združenji: plesno-gibalna in likovna psihoterapija po svoji naravi ustrezata zakonski opredelitvi psihoterapevtskega pristopa, saj imata in kontinuirano razvijata vsaka sebi lasten konceptualni temelj, teorijo, modele in filozofijo kar vključuje specifično, interdisciplinarno znanstveno podprto razumevanje razvoja osebnosti, mišljenja, čustvovanja in vedenja. kot tudi teorijo zdravljenja, vključno z razvojem strategij psihoterapevtske obravnave in intervencij.
This guideline covers recognising and managing psychosis and schizophrenia in adults. It aims to improve care through early recognition and treatment, and by focusing on long-term recovery. It also recommends checking for coexisting health problems and providing support for family members and carers