28/05/2026
𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷 𝘃 𝘀𝘁𝗿𝗲𝘀𝘂 “𝘇𝗮𝗺𝗿𝘇𝗻𝗲𝗺” 𝗶𝗻 𝗻𝗲 𝗿𝗲𝗮𝗴𝗶𝗿𝗮𝗺?
Če v trenutku velikega pritiska otrpneš, nisi sam/a - naš živčni sistem ima ob stresu na voljo tri glavne načine odzivanja: 𝗯𝗼𝗷 (mobilizacija za soočenje), 𝗯𝗲𝗴 (mobilizacija za umik) in 𝘇𝗮𝗺𝗿𝘇𝗻𝗶𝘁𝗲𝘃 (začasna otrplost).
Čeprav zamrznitev pogosto razumemo kot znak nemoči, nevroznanstvene študije (npr. Roelofs in Dayan, 2022) kažejo, da gre za prilagodljiv in usklajen proces varovanja telesa. Telo takrat hkrati stopi na plin in zavoro: utrip se upočasni, dihanje umiri, čuti pa se izostrijo. Ta odziv nam kupi čas, da možgani brez motenj ocenijo tveganje in pripravijo najboljšo strategijo za naprej.
👉 Če kdaj zamrzneš, ko si pod stresom, si tega res ne rabiš očitati, saj te telo v ozadju poskuša zaščititi. Če pa se ta odziv pojavlja zelo pogosto, tudi takrat, ko bi bila zate varnejša izbira aktivacija, je to lahko dobra iztočnica za raziskovanje v psihološkem svetovanju ali psihoterapiji. 🤍
Kako pa se ti najpogosteje odzoveš v stresnih situacijah?
Če imaš tudi ti vprašanje na temo mentalnega zdravja, z veseljem nanj odgovorimo v rubriki . Anonimno nam ga posreduj v zasebno sporočilo ali na e-mail [email protected] 🙏
-
Roelofs, K. in Dayan, P. (2022). Freezing revisited: coordinated autonomic and central optimization of threat coping. Nature reviews. Neuroscience, 23(9), 568–580. https://doi.org/10.1038/s41583-022-00608-2