29/05/2026
Tako nekako je zvenelo vprašanje, ki sem ga kar nekajkrat slišala s strani svojih strank.
Ja. Možno je. Po mojih izkušnjah je to bolj pogost pojav, kot se navidezno zdi.
Veliko žensk (in tudi moških) ima lahko popolnoma funkcionalno samozavest. Družijo se, imajo prijatelje in znance, v službi funkcionirajo. Hkrati pa v sebi večkrat doživljajo, da:
👉 Se v stikih z ljudmi večkrat počutijo preobremenjeni, kako jih doživlja okolica ter kakšen vtis bodo pustili na druge. Posledično se v družbi počutijo nesproščene in stikov z drugimi ne doživljajo kot zares lahkotnih.
👉 Pogosto ne zmorejo/ ne upajo pokazati svojega pravega jaza- prilagajajo se drugim ter se vedejo tako, da bi ustrezali okolici, namesto da bi ostali zvesti sebi.
👉 Se v stikih ne počutijo dovolj čustveno varno (iz kakršnihkoli razlogov že- teh je več!)
👉 So občutljivi na ocenjevanje s strani sogovornika ter ne vedo, kako reagirati na kritiko in pogovore, ki so čustveno zahtevni in neprijetni
👉Se včasih ne znajdejo v večji skupini ljudi. Sploh takšni, kjer so prisotni dominantni sogovorniki, kjer skupinska dinamika deluje nepravično ali kjer jim vzdušje ne ustreza.
Takšni posamezniki lahko stike ohranjajo, redkeje pa se v njih počutijo zares sproščeno, lahkotno in notranje svobodno. Posledično pa težko 100 % povezano in motivirano za druženje in medsebojno sodelovanje. Stiki tako nikoli ne postanejo njihova zares močna točka.
Nesproščenost v odnosih pa kot rečeno ni nujno znak pomanjkanja samozavesti in nizke samopodobe — pogosto je lahko posledica načina, kako smo se v preteklosti naučili navezovati do sebe, drugih in do sveta. Večkrat za tem preprosto leži pomanjkanje znanja, kako se povezovati z drugimi ter kako delovati v čustveno zahtevnih situacijah v skupini ljudi.
O tem pogostem, a kompleksnem pojavu govorim v svojem spletnem programu SVOBODNA V STIKU, kjer ženske učim, kako priti do stikov, ki bodo sproščeni, lahkotni in notranje svobodni. Tako v stikih s posamezniki kot v kolektivih, delovnih timih in drugih večjih skupinah ljudi.
