Matic Vidic logoterapevt

30/07/2026

Zadnje čase se pogosto srečujem z gospe, ki mi zaupajo, da imajo težave v odnosu s taščami.

Včasih ne gre za velike stvari. Pogosto se začne pri majhnih pripombah, različnih pogledih na vzgojo, gospodinjstvo, način življenja … in počasi se začne nabirati zamera.

Zato me zanima vaše mnenje.

Kako pa se tiste, ki živite s taščami, razumete z njimi? Kaj vam pomaga ohranjati dober odnos?
Ali pa so bili tudi pri vas potrebni pogovori, meje in veliko potrpežljivosti?

Napišite v komentar ali mi pošljite zasebno sporočilo. Vaše izkušnje lahko pomagajo tudi drugim.

23/07/2026

23/07/2026

Poletje je čas, ko si končno lahko vzamemo več časa tudi za dobro knjigo.

Če bi moral priporočiti dve, bi bili to zagotovo ti:
Smernik za smisel, knjiga, v kateri predstavljam logoterapijo, svojo življenjsko zgodbo in razmišljanja, ki so zaznamovala mojo pot. Veliko bralcev mi pove, da je ne morejo odložiti. Ena gospa mi je celo rekla, da jo je prebrala v dveh urah in pol.

Za na plažo ali večere na dopustu pa priporočam roman Mehko kot britev avtorice Milene Miklavčič. To ni strokovna literatura, ampak zgodba, ki te potegne vase. Govori o življenju, odnosih, preteklosti in skrivnostih, ki se razkrivajo stran za stranjo. Knjiga, ki te ne pusti ravnodušnega in še dolgo ostane s tabo.

20/07/2026

Spoznajte Ozija.

Mojega kosmatega sodelavca, ki bo 19. avgusta star 1 leto.

V terapevtski sobi nima veliko nalog … razen da je prisoten, deli dobro energijo in sprejme kakšno božanje in včasih je ravno to tisto, kar potrebujete.

17/07/2026

Pred dopustom običajno razmišljamo, kaj moramo spakirati, kaj vzeti s sabo in kam vse bomo šli. A pogosto pozabimo pripraviti nekaj najpomembnejšega-najin odnos.

Dopust je čas, ko smo več skupaj, zato lahko prinese veliko lepih trenutkov, lahko pa tudi več priložnosti za nesporazume.

Zato se pred odhodom vprašajta: Kako želiva, da se bova letos na dopustu počutila drug ob drugem?

Ni pomembno samo, kam gresta. Pomembno je tudi, kako b***a hodila skozi ta čas skupaj.

10/07/2026

"K terapevtu bom šel, ko bo res hudo." To je misel, zaradi katere veliko ljudi predolgo odlaša.

Terapija ni namenjena le takrat, ko se življenje sesuje. Je prostor, kjer lahko bolje razumeš sebe, svoje odnose in poiščeš drugačen pogled na izzive, s katerimi se soočaš.

Ni treba, da si na dnu, da poiščeš pomoč. Dovolj je, da čutiš, da si želiš spremembe.

03/07/2026

Krivda je tisti tihi pritisk v prsih. Stanje, ko se vračaš v preteklost in jo znova in znova premlevaš: “Kako sem lahko to naredil?”

Odgovornost pa ne gleda nazaj. Gleda naprej, na življenje, na situacijo, na trenutek v katerem si.

Včasih nas življenje postavi pred izbire, kjer ni idealne rešitve. Samo različne posledice.

Ko sem se sam znašel v situaciji, kjer sem moral izbirati med denarjem in odnosom, ni bilo jasnega odgovora. Dokler se nisem ustavil in si rekel:
če je mir tisto, kar res iščem, potem vem, kam moram. In je postalo lažje.

Odgovornost nas vedno vrne k vrednotam. Krivda pa je tista, ki nas teži v glavi in prsih.

01/07/2026

Večina ljudi si želi biti srečnih in v tem ni nič narobe.

Težava nastane, ko sreča postane naš glavni cilj. Takrat jo začnemo loviti v dosežkih, materialnih stvareh ali nenehnem iskanju prijetnih občutkov. A sreča je minljiva, pride in gre.

Logoterapija nas uči drugačnega pogleda. Ne sprašuje kako bom srečen temveč, kaj od mene v tem trenutku pričakuje življenje, kje lahko najdem smisel?

Ko živimo v skladu s svojimi vrednotami, prevzemamo odgovornost za svoje odločitve in tudi v težkih trenutkih najdemo razlog, zakaj vztrajati, sreča pogosto pride kot posledica. Ne zato, ker smo jo lovili, ampak ker smo živeli smiselno.

Kaj pa vi menite? Je sreča cilj, ali posledica?

27/06/2026

V prispevku sem spregovoril o današnji družbi, ki ima vedno manj empatije :(

Tragičen pa tudi razplet včerajšnjega prometnega kolapsa na dolenjski avtocesti - kljub večurnemu policijskemu posredovanju se je končalo mlado življenje.

19/06/2026

Večina me pozna kot logoterapevta in psihoterapevta. A v mojem življenju ima posebno mesto tudi služba stalnega diakona.

Kaj to pomeni v praksi? Da smem biti ob ljudeh v nekaterih najlepših, pa tudi najtežjih trenutkih njihovega življenja.

Pri krstu, ko starši z veseljem prinesejo otroka k blagoslovu. Pri poroki, ko si dva obljubita skupno pot. Pri blagoslovu doma, molitvi in pogovoru. In tudi takrat, ko se poslavljamo od tistih, ki smo jih imeli radi.

Biti diakon zame pomeni predvsem biti blizu ljudem. Prisluhniti, spodbuditi, biti opora in skupaj iskati smisel, tako v veselju kot v preizkušnjah.