08/07/2026
Dvanajst let študija. 🎓
Danes, 8.7.2026 je bil zame velik dan. Uspešno sem zagovarjala specialistično nalogo iz gestalt psihoterapije in z najvišjo oceno zagovarjala magistrsko nalogo iz psihoterapevtske znanosti. Tako sem uradno postala magistrica psihoterapevtske znanosti in certificirana gestalt psihoterapevtka.
Ko se obračam nazaj se spominjam svoje poti. Že zelo zgodaj sem vedela, kaj bi rada bila. Želela sem si pomagati ljudem, postati psihoterapevtka.
Spominjam se na 19-letno sebe, ki je po srednji šoli prvič stopila skozi vrata Fakultete Sigmunda Freuda. Spomnim se, kako zelo sem si želela postati psihoterapevtka. Zdelo se mi je, da približno vem, kaj me čaka.Pa se mi v resnici ni niti sanjalo.
Spomnim se, kako sem na začetku študija prvič prebrala, kaj vse bo treba opraviti. Toliko ur predavanj. Toliko izpitov. Toliko osebne terapije. Toliko supervizije. Toliko prakse. Toliko dela s klienti. Takrat sem si mislila, da tega verjetno nikoli ne bom zmogla.
Pa sem šla.Korak za korakom proti cilju. No pa tudi kakšen ovinek sem vmes naredila.
Ko danes pogledam nazaj, vidim, da me študij ni naučil samo teorije ampak me je naučil predvsem veliko o meni. Preden sem sedla na stol nasproti klientom sem se morala zazreti globoko vase, v tiste dele ki sem jih skrbno potlačila v sebi.
V teh dvanajstih letih sem odrasla. Iz punce s sanjami v žensko z vizijo in potjo.
Leta 2021 sem prvič sedla nasproti klientu. Leto kasneje sem odprla svojo zasebno prakso in se pridružila kolektivu Društva Projekt Človek.
Za mano je več kot 250 ur supervizije, več kot 250 ur osebne terapije in več kot 1000 ur dela s klienti. Veliko ljudi mi je zaupalo del svoje zgodbe, del svoje poti.
Vsak od njih me je nekaj naučil. Nekateri so hodili ob meni le kratek čas. Druge sem spremljala po njihovi poti dlje časa, nekateri so z mano že od samega začetka.
Na tej poti sem velikokrat slišala tudi, da sem mlada. Priznam, da so me takšni komentarji večkrat spravili v dvom. Leta so pomembna. Izkušnje tudi. A vedno bolj verjamem, da dobrega terapevta ne naredijo samo leta, ampak predvsem pripravljenost, da vedno znova dela na sebi, da zna priznati, ko česa ne ve, in da nikoli ne neha rasti, da zmore ostajati ob klientu tudi ko je težko in predvsem, da zmore klientu držati prostor v katerem se lahko sreča s seboj. No po vseh teh letih študija, tudi prav zelena nisem več.
Ko danes pogledam nazaj vidim dvanajst let svojega življenja.Vidim vse zgodnje jutranje ure učenja. Vse vikende na fakulteti. Vse napisane naloge. Vse opravljene izpite. Vse ure osebne terapije. Vse supervizije. Vse ure opravljene prakse. Vse kliente, ki so mi zaupali del svojega življenja. Pravijo, da je bilo skupno vsaj 11.588 ur različnih vsebin študija.
In ob tem čutim eno veliko hvaležnost.
Do vseh ljudi, ki ste hodili ob meni in do vseh, ki ste verjeli vame.
Čutim tudi velik ponos do sebe, ker nisem odnehala tudi takrat, ko je bilo težko.
Če bi mi nekdo pred dvanajstimi leti rekel, da bom nekega dne magistrica psihoterapevtske znanosti in certificirana gestalt psihoterapevtka, bi se mu verjetno samo nasmehnila.
Danes pa lahko rečem samo ...
Bilo je vredno čisto vsakega koraka.
❤️❤️❤️
