VitaVera - Psychotherapy, Mindfulness & Perinatal support

VitaVera - Psychotherapy, Mindfulness & Perinatal support Contact information, map and directions, contact form, opening hours, services, ratings, photos, videos and announcements from VitaVera - Psychotherapy, Mindfulness & Perinatal support, Mental Health Service, Cesta Prekomorskih brigad 20, Sempeter pri Gorici.

Certified systemic psychotherapist ✨️
→ Individual, couple, family & children therapy
Mindfulness teacher 🧘‍♀️
→ Workshops & retreats
Pregnancy and postpartum support 🤱
→ Individual & group programs
🌍 SLO/ENG/ITA Online/in person
📍 Šempeter pri Gorici

Z veseljem delim, da sem zaključila 1. stopnjo izobraževanja iz metode EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessi...
14/04/2026

Z veseljem delim, da sem zaključila 1. stopnjo izobraževanja iz metode EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) ✨

EMDR je sodobna, znanstveno podprta terapevtska metoda, ki pomaga pri predelavi travmatičnih izkušenj in globoko zakoreninjenih čustvenih blokad. Temelji na povezavi med telesom, živčnim sistemom in spominom – in omogoča, da se “zataknjene” izkušnje končno razrešijo.

👉 Za kaj se uporablja?
EMDR je zelo učinkovit pri:
– travmah (tako velikih kot “manjših”, a ponavljajočih se)
– anksioznosti in paniki
– stresu in izgorelosti
– negativnih prepričanjih o sebi
– čustvenih blokadah, ki nas držijo nazaj

👉 Zakaj EMDR?
Klasična “pogovorna terapija” pogosto deluje na ravni razumevanja – vendar travma ni le zgodba, ki jo lahko razložimo. Shranjena je v telesu in živčnem sistemu. Zato zgolj pogovor pogosto ni dovolj.

EMDR omogoča, da telo in možgani dokončajo proces, ki je bil v preteklosti prekinjen – brez potrebe po dolgotrajnem analiziranju.

👉 Kaj so koristi?
– hitrejša in globlja predelava travme
– zmanjšanje čustvene intenzivnosti spominov
– več notranjega miru in stabilnosti
– boljši stik s sabo in svojim telesom
– integracija preteklih težkih izkušenj

Zanimivo je, da je EMDR v mnogih državah po svetu že dolgo uveljavljena in široko uporabljena metoda, medtem ko je v Sloveniji še vedno relativno malo poznana.

Zame osebno je to izjemno močno orodje, ki dopolnjuje moje delo s čuječnostjo, telesom in, seveda, s sistemsko psihoterapijo. Tisti manjkajoči košček, ki bo dodal vrednost in učinkovitost terapevtskemu procesu, predvsem v okviru predelave travme.

SITUACIJE, KO SEM SE KOT PSIHOTERAPEVTKA ŽELELA POGREZNITI V ZEMLJO... 2.DELVčeraj sem se izpostavila z nekaj "sramotnim...
02/04/2026

SITUACIJE, KO SEM SE KOT PSIHOTERAPEVTKA ŽELELA POGREZNITI V ZEMLJO... 2.DEL

Včeraj sem se izpostavila z nekaj "sramotnimi" dogodki, ki naj bi se zgodili v moji psihoterapevtski karieri. Ker je bil 1. april, je veliko ljudi mislilo, da se šalim, sploh ob povabilu, naj v komentarje zapišejo katera izmed situacij se jim zdi najverjetneje realna.

No, zdaj je čas za resnico. Vse tri situacije so se zares zgodile.

Zmotila sem se glede klientovega imena in ga napačno nagovorila. Kaj sem naredila? Opravičila sem se in povedala, da me res spominja na drugo osebo, ki je v podobni situaciji - tako sem uporabila zdrs za normalizacijo, povezovanje in dodajanje vidikov.

Čisto zares sem bleknila "Kdo je to?", ko je klientka pred leti omenila Natašo Pirc Musar. Vem, osnovna splošna kultura, še vsak otrok najbrž ve, kdo je to. V tem primeru se nisem opravičila, sem pa razložila, da le delam v Sloveniji, živim pa za mejo in celo moje življenje se tam odvija. Niti volim ne v Sloveniji in ne poznam slovenske politične scene. Sem se pa od takrat naprej začela malenkost bolj informirati glede teh stvari, tako da me je nerodna situacija le nekaj naučila... Klientka pa je spoznala del moje identitete in korenin, o katerih niti slutila ni.

In ja, zares se mi je spalo, medtem ko mi je klientka govorila. Bila sem v 8. tednu nosečnosti in naenkrat nisem več mogla držati odprtih oči, glava mi je padala dol. Čutila sem tudi, da se me nekaj loteva (res sem naslednje jutro obležala z vročino). Zelo mi je bilo nerodno. In ta zdrs si še danes najtežje oprostim - ker vsak si zasluži psihoterapevta, ki je 100% pri stvari. Ampak v tistem trenutku me je telo izdalo. Klientka (poznali sva se že nekaj let) je bila zelo sočutna in je sprejela moje opravičilo. Odprli sva temo avtentičnosti in skrbi zase, tako da sem spet utilizirala ta droben trenutek za raziskovanje in povezovanje.

Zakaj sem se odločila podeliti te situacije? Gotovo ne zato, da bi si delala slabo reklamo... Niti ne samo zato, da bi izpostavila svojo človeško, zmotljivo plat. Glavni namen je, da dobite občutek kaj se da narediti, ko pride do takih nerodnih trenutkov. Tudi svojim klientom vedno ponavljam, da cilj ni to, da ne bi več delali napak... pač pa to, kako po zdrsih znova popravimo odnos ali - še bolje - jih uporabimo za razkrivanje svoje nepopolnosti in za globlje povezovanje, kar ima vselej dober terapevtski učinek.

SITUACIJE, KO SEM SE KOT PSIHOTERAPEVTKA ŽELELA POGREZNITI V ZEMLJO...Ja, človek sem in kot vsi tudi jaz kdaj kiksnem, u...
01/04/2026

SITUACIJE, KO SEM SE KOT PSIHOTERAPEVTKA ŽELELA POGREZNITI V ZEMLJO...

Ja, človek sem in kot vsi tudi jaz kdaj kiksnem, udarim mimo, naredim kako neumnost, se zmotim, se ne zmorem zadržati... Skratka, se spravim v neroden položaj. Veliko sem razmišljala, ali bi sploh podelila nekaj svojih "zdrsov", češ "kaj si bodo drugi mislili", "mogoče bom izpadla nekompetentno" in podobno. No, pa sem zbrala pogum in se odločila, da vam to predstavim na malo bolj igriv način in se sama pošalim na svoj račun. 😆
Zato me zanima, za katero izmed spodnjih situacij misliš, da se mi je zares zgodila?

1. Klienta sem nagovorila z drugim imenom. Na partnerski terapiji. Izgledalo je približno takole: "Matej, kaj pa ti začutiš, ko tvoja žena tako zajoka?" Smrtna tišina. Oba imata nek čuden pogled. V sekundi, ki se je zdela neskončna, sem dojela, da on sploh ni Matej...

2. Spalo se mi je. Medtem ko mi je klientka govorila. Nisem mogla držati glave ravno gor, oči so se mi zapirale. Vsak atom svoje energije sem poskusila vložiti v to, da bi ostala budna in pri stvari. In ja, ona je to opazila.

3. Klientka mi je govorila o tem, da so imeli v službi zelo pomemben dogodek, na katerega so se dolgo pripravljali, saj jih je prišla obiskat Nataša Pirc Musar. In jaz vprašam: "Aha, kdo pa je to?"

Evo, zdaj pa zapiši v komentar, katera situacija se ti zdi resnična - 1., 2. ali 3.? (možnih je več odgovorov) 🙈

Jutri razkrijem pravilni odgovor! 🫣

ALI MI LASTNE TEŽKE IZKUŠNJE POMAGAJO PRI TERAPEVTSKEM DELU?Nesprejetost. Motnje hranjenja. Medvrstniško nasilje. Spoln...
20/02/2026

ALI MI LASTNE TEŽKE IZKUŠNJE POMAGAJO PRI TERAPEVTSKEM DELU?

Nesprejetost. Motnje hranjenja. Medvrstniško nasilje. Spolni napad. Toksično razmerje. Samodestruktivnost. Izguba starša. Anksioznost in panični napadi. Medgeneracijski prenos travme. To in še marsikaj sem dala skozi. Prvič se tako izpostavljam, in to z jasnim namenom: ne da bi se komurkoli smilila. Jaz sebi se ne. Ne več. Že dolgo ne gledam več nase kot na žrtev, pač pa kot na nekoga, ki je doživel en majhen delček vseh možnih težkih preizkušenj, ki nas lahko doletijo v življenju. Kaj je torej namen tega zapisa? Refleksija o tem, kaj zame kot psihoterapevtko pomenijo te izkušnje.
S tem uvodom bi rada odprla pomembna vprašanja, ki sem si jih tudi sama večkrat zastavila: Ali mi te izkušnje kaj pomagajo pri psihoterapevtskem delu? Ali mi je zaradi njih lažje razumeti sočloveka v stiski, še posebej, če doživlja podobno situacijo? Ali je takšna vrsta empatije dovolj, da lahko govorimo o terapevtskih učinkih? Po letih študija, lastne psihoterapije in dela z ljudmi v stiskah lahko rečem... ODVISNO. Marsikdo, ki se odloči za ta poklic, je doživel hude rane. To nas po eni strani lahko približa ljudem, razvije se posebna občutljivost, visok nivo sočutja. Po drugi strani pa bi bilo skrajno neprofesionalno in celo nevarno, če bi na druge vedno gledali skozi očala svojih težkih izkušenj, se pretirano poistovetili, jim dajali nasvete iz pozicije "Vem kako ti je, tudi jaz sem dala to skozi". Ker v resnici ne vemo, kako je drugi osebi, kaj zares doživlja in kaj točno ji je lahko v pomoč. In ker ne vemo, moramo vstopiti v NJEN svet in malce zapustiti svojega.
Velikokrat slišim, da ljudem, ki doživljajo raznorazne stiske, ponujajo pomoč osebe, ki so "dale isto skozi". Velikokrat v zameno za denar. To je zloraba. Izkušnje niso dovolj, da bi lahko nekoga celostno in profesionalno obravnavali in ga podprli. Pravzaprav lahko - še enkrat poudarjam - celo zavirajo terapevtski proces. Sploh v primeru, ko niso predelane in integrirane s strani tistega, ki ponuja podporo.
Belo na črnem bom zapisala nekaj, kar najbrž zveni malce kontroverzno: težke izkušnje so precenjene! Sploh kot merilo kompetentnosti pri pomagajočih poklicih. Seveda, lahko nam omogočijo globljo občutljivost in razumevanje v povezavi z določenimi temami. Mogoče je najbolj dragoceno to, da smo lahko živ dokaz, kako neprecenljiv je lahko psihoterapevtski proces, saj res zdravi, opolnomoči, spreminja.
Sem pa še vedno prepričana, da lahko stojim ob strani ljudem v najrazličnejših stiskah, tudi takih, ki se me nikoli niso direktno dotaknile. Ker je empatija univerzalna. Ker je to moje poslanstvo. Ker želim z odprtostjo in radovednostjo vstopiti v svet sočloveka. Homo sum, humani nihil a me alienum p**o / Človek sem, nič človeškega mi ni tuje (Terencij).

Address

Cesta Prekomorskih Brigad 20
Sempeter Pri Gorici
5290

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when VitaVera - Psychotherapy, Mindfulness & Perinatal support posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Practice

Send a message to VitaVera - Psychotherapy, Mindfulness & Perinatal support:

Shortcuts

Share

Category