Organizacija medicinske konoplje Slovenije

27/06/2026

Centri za duševno zdravje - Program Mira

V okviru programa Mira se vzpostavlja mreža centrov za duševno zdravje, v katerih delujejo timi različnih strokovnjakov. Vodilo centrov za duševno zdravje je zagotavljanje enake dostopnosti do storitev in programov za vse skupine ljudi na določenem območju. Trenutno v zdravstvenih domovih po S...

16/06/2026

SERIJA: KONOPLJA ALI KANABIS

Dva milijona evrov za napačno besedo

Dejan Rengeo je 26 let dokazoval, da konoplja ni droga. Na koncu mu je pritrdila celo država.

Tomaž Koren, Konoplja.org | junij 2026

Kadar pravna napaka ostane nepopravljena dovolj dolgo, prej ali slej zadene konkretnega človeka. V Sloveniji se je to zgodilo Dejanu Rengeu, kmetovalcu iz Prekmurja.

Leta 1995 je Rengeo posejal industrijsko konopljo. Imel je odobren poslovni načrt, podporo bank in lokalne skupnosti. Šlo je za kmetijski projekt z industrijsko rastlino — tako kot ga pozna in dovoljuje vsa Evropa. Policija mu je nasad uničila. Obtožen je bil prometa s prepovedano drogo.

26 let, dve obsodbi, ena oprostitev

Sledil je sodni maraton, ki je trajal več kot četrt stoletja. Sodišče v Murski Soboti ga je dvakrat spoznalo za krivega. Višje sodišče je obe sodbi razveljavilo. V tretje je bil Rengeo oproščen. Postopek je trajal trikrat dlje, kot bi po merilih Evropskega sodišča za človekove pravice tovrstne zadeve smele trajati.
Na koncu je država priznala, kar je Rengeo trdil vseh 26 let: industrijska konoplja ni droga. Prisojena mu je bila odškodnina, ki je z zakonskimi zamudnimi obrestmi narasla na skoraj dva milijona evrov.

Cena, ki jo plača davkoplačevalec

Dva milijona evrov ni plačal tisti, ki je napako naredil. Plačal jo je davkoplačevalec. In tu je bistvo: dokler napaka v Uredbi ostaja, vsak nov primer pomeni potencialno novo odškodnino — spet iz javnega žepa.

Najbolj nelagodno dejstvo pa je, da napaka, ki je Rengeu vzela 26 let življenja, v slovenski zakonodaji obstaja še danes. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog še vedno prepoveduje celotno rastlino Cannabis sativa L., brez meje vsebnosti THC, brez razlikovanja med industrijsko konopljo in drogo. Enaka kot leta 1995.

Tomaž Koren je vodja projekta Konoplja.org in dolgoletni član Komisije Vlade RS za droge.

13/06/2026

SERIJA: KONOPLJA ALI KANABIS

Napaka, ki je nihče ni hotel popraviti
Ministrstvo za zdravje je leta 2016 priznalo, da uradni prevod konvencije ne obstaja. Pa se ni zgodilo nič.

Tomaž Koren, Konoplja.org | junij 2026

Napake se dogajajo. Tisto, kar loči pravno državo od kaosa, je pripravljenost, da se napaka prizna in popravi. V primeru konoplje se je zgodilo prvo, ne pa drugo.

Leta 2016 je Odbor za zdravje Državnega zbora obravnaval vprašanje prevoda Enotne konvencije o mamilih. Takrat je predstavnik Ministrstva za zdravje pred poslanci priznal nekaj presenetljivega: slovenski prevod konvencije, na katerem temelji celotna domača zakonodaja o drogah, ni uraden. Dobesedno je dejal, da »ta prevod NI URADEN PREVOD«.

To je bila bomba — a brez detonacije. Priznanje je p***o v zapisnik in tam ostalo. Prevod, ki ga ni nikjer.
Še več: Neuradni prevod, ki se je uporabljal pri pripravi zakonodaje na področju drog in na katerega se pristojni še vedno sklicujejo, je bil pozneje umaknjen z uradnih portalov. Danes Enotna konvencija o mamilih v slovenščini ni dostopna na nobeni uradni državni spletni strani — ne v slovenskem jeziku, ne v izvirniku. Temeljni dokument, na katerem stoji celoten sistem nadzora nad drogami, je tako rekoč izginil iz javnega dostopa.
Posledica je, da slovenska zakonodaja o drogah temelji na dokumentu, ki pravno — v slovenščini — ne obstaja. Zakon se sklicuje na konvencije, ki jih državljan ne more niti prebrati v obliki, ki smo jo prevzeli uradno od bivše Jugoslavije..
Zakaj molk?
Tu se postavlja neprijetno vprašanje: zakaj napake nihče ni popravil, čeprav je bila javno priznana?

Odgovor je verjetno neugoden. Priznati, da je beseda napačna in da industrijska konoplja ni droga, bi pomenilo priznati tudi, da so bile obsodbe, prekrški in zasegi, ki so temeljili na tej napaki, krivični. To bi odprlo vrata odškodninskim zahtevkom in razkrilo obseg škode, ki se je nabirala vrsto let.

Z drugimi besedami: napaka se ohranja ne zato, ker je nihče ne vidi, temveč zato, ker bi njena odprava razkrila previsoko ceno. Molk je cenejši od priznanja — vsaj za institucije. Za državljane je dražji.

Tomaž Koren je vodja projekta Konoplja.org in dolgoletni član Komisije Vlade RS za droge.

11/06/2026

SERIJA: KONOPLJA ALI KANABIS

Beseda, ki je vse spremenila
Kako je ena prevajalska napaka iz leta 2000 ustvarila pravni kaos, ki traja še danes.

Tomaž Koren, Konoplja.org | junij 2026

Vsa zmeda okoli konoplje v Sloveniji izvira iz ene same besede. Ne iz politike, ne iz znanosti, ne iz zdravstva — iz prevoda.
Mednarodni sistem nadzora nad drogami stoji na Enotni konvenciji o mamilih iz leta 1961. Ta konvencija jasno loči dvoje: drogo in rastlino. V 1. členu opredeli »cannabis« kot cvetni ali plodni vršiček rastline — torej zgolj del rastline, iz katerega se pridobi droga. V 28. členu pa izrecno določi, da se konvencija ne uporablja za gojenje rastline za industrijske namene, kot so vlakna in semena.

Z drugimi besedami: mednarodno pravo že od leta 1961 loči med kanabisom (drogo) in industrijsko konopljo (kmetijsko rastlino). Ti dve stvari nikoli nista bili isto.

Slovenija prevzame konvencije — z besedo »kanabis«
Slovenija je vse tri temeljne konvencije ZN o drogah prevzela iz nekdanje Jugoslavije. V vseh treh — v Enotni konvenciji 1961, Konvenciji o psihotropnih substancah 1971 in Konvenciji ZN 1988 — je dosledno uporabljena beseda »kanabis«. Nikjer ne piše »konoplja«.

To je ključno: besedilo, ki pravno zavezuje Slovenijo, pozna le »kanabis«. Beseda »konoplja« se v pomenu droge v slovenskem pravu pred letom 2000 sploh ni pojavljala.
Leta 2000 se zgodi zamenjava. Ob sprejemanju Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in pripadajoče Uredbe o razvrstitvi je bila beseda »kanabis« iz konvencij tiho nadomeščena z besedo »konoplja«. S to potezo je slovenska zakonodaja v en sam pojem zlila dvoje, kar mednarodno pravo skrbno ločuje — psihoaktivno drogo in industrijsko kmetijsko rastlino.
»Konoplja« v slovenščini ustreza angleškemu »h**p« — industrijski rastlini. »Kanabis« pa ustreza »cannabis« — drogi. Ko je zakon eno besedo zamenjal z drugo, je celotno rastlino — vključno z vlakni, stebli in koreninami — potisnil pod režim prepovedanih drog. V naslednjem delu: zakaj te napake nihče ni popravil — čeprav je bila znana že leta 2016.

Legenda / pojasnilo pojmov:

Cannabis / kanabis
»Cannabis« oziroma »kanabis« pomeni cvetne ali plodne vršičke rastline kanabis, razen semen in listov, kadar jih ne spremljajo vršički, iz katerih smola ni bila iztisnjena, ne glede na to, pod katerim imenom so označeni.
H**p / industrijska konoplja
»H**p« oziroma industrijska konoplja pomeni gojenje rastline kanabis izključno za industrijske namene, kot sta vlakno in seme, ali za hortikulturne namene.

27/02/2026

Obvestilo Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav NPS

THC vejp s polsintetičnimi in sintetičnimi kanabinoidi v Ljubljani

Ljubljana, 27. februar 2026 – V okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav NPS je bil zaznan THC vejp z vsebnostjo polsintetičnih in sintetičnih kanabinoidov v Ljubljani.

V**e s THC in mešanico polsinetičnih in sintetičnih kanabinoidov
Analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je
pokazala, da vejp, kupljen na črnem trgu v Ljubljani, vsebuje nevarno kombinacijo različnih psihoaktivnih snovi in sicer: 27 % THC, polsintetične kanabinoide HHC-P-O-acetat, HHC-P in 10-OH-HHC-P ter sintetična kanabinoide MDMB-PINACA in MDMB-INACA.

Sintetični in tudi nekateri polsintetični kanabinoidi so izjemno
močne in nepredvidljive snovi, ki lahko povzročijo hitro izgubo
zavesti, upočasnjeno ali oteženo dihanje, epileptične napade, krče, pogosto bruhanje, vznemirjenost, delirij, psihotične epizode, agresivno vedenje, bolečine v prsih, nepravilno bitje srca, zmedenost, omedlevico in v najhujših
primerih tudi nenadno smrt.

Vejp vsebuje tudi HHC-P-O acetat, ki je kemijsko podoben snovi vitamin-E acetat. Vitamin-E acetat je povezan s številnimi primeri hospitalizacij in smrti po svetu zaradi kemične poškodbe pljuč po vejpanju.
Pri njegovem segrevanju lahko nastane strupen plin keten, ki ob vdihavanju povzroča kemične poškodbe pljučnega tkiva. Simptomi se lahko pojavijo z zamikom do 24 ur po uporabi in vključujejo kašelj, občutek težkega dihanja ter draženje oči. V višjih koncentracijah je lahko izpostavljenost smrtno
nevarna.
Uporabniki so poročali o hudih neželenih učinkih, kot so dolgotrajajoči neželeni učinki, ki so izzveneli šele po nekaj dneh, motnje zaznavanja prostora in časa, halucinacije, nespečnost, hitro bitje srca, občutek tesnobe, strahu in panike.
Gre za nereguliran izdelek s črnega trga, katerega uporaba predstavlja resno tveganje za zdravje in življenje. Ob pojavu težkega dihanja, bolečin v prsih, zmedenosti, izgube zavesti ali epileptičnih napadov je treba takoj poiskati nujno medicinsko pomoč.

Vzorce sta v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbrali Združenje DrogArt v Ljubljani in Mariboru. Analizo vzorcev je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Dodatne informacije o nekaterih tveganjih na trgu drog se nahajajo na spletni strani Združenja DrogArt.

22/02/2026

Obvestilo Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav NPS
He**in s sintetičnim kanabinoidom na območju Nove Gorice in Sežane
Ljubljana, 20. februar 2026 - V okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav NPS je bil v Novi Gorici zaznan vzorec heroina, ki vsebuje sintetični kanabinoid MDMB-INACA.

Analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je pokazala, da praškast vzorec sive barve poleg 5,4% heroina, vsebuje primerljiv delež sintetičnega kanabinoida MDMB-INACA ter večji delež običajnih primesi, kot sta paracetamol in kofein.

Sintetični kanabinoidi so potentne psihoaktivne snovi, ki so lahko aktivne že v miligramih. Njihovi negativni učinki so podobni akutni zastrupitvi s konopljo - od močne evforije do neprijetnih občutkov kot so zmedenost, tesnoba in strah. Pojavi se popačeno dojemanje časa, halucinacije, paranoja ter hujše duševne motnje. Fizični učinki vključujejo tahikardijo, slabost, bruhanje, krče in poslabšanje motorične zmogljivosti. Kombinacija opiatov in sintetičnih kanabinoidov je slabo raziskana, vendar se predpostavlja, da povečuje tveganje za predoziranje, ki lahko povzroči zastoj dihanja, komo in smrt. Zaradi tega svetujemo dosledno upoštevanje vseh ukrepov zmanjševanja škode.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbralo Društvo Šent v Novi Gorici.

Analizo vzorcev je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Dodatne informacije o nekaterih tveganjih na trgu drog so na voljo na spletni strani Združenja DrogArt.

19/12/2025

Opozorilo!
Ne kupujte izdelkov iz cveta konoplje v trgovinah, na katere so dodani ali naneseni sintetični ali polsintetični kanabinoidi (ne glede na to, ali so legalni ali ilegalni), saj niso namenjeni uživanju. Gre za raziskovalne, nenaravne molekule z nepredvidljivimi učinki in tveganji. O izkušnjah in učinkih, ki so jih poročali uporabniki po nakupu tovrstnega »legalnega« produkta, si preberite v priloženi objavi.

Obvestilo Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav NPS Konoplja z nevarnimi sintetičnimi in polsintetičnimi kanabinoidi

Ljubljana, 19. december 2025 - V okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav NPS je bila v Mariboru zaznana konoplja z dodanimi številnimi sintetičnimi in polsintetičnimi kanabinoidi.

Analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je
pokazala, da vzorec konoplje, kupljen v fizični prodajalni, kot
konoplja s polsintetičnim kanabinoidom 10-OH-HHC, vsebuje
številne nevarne sintetične (MDMB-PINACA, MDMB-INACA,
MADMB-4en-PINACA) in polsintetične kanabinoide (H4-CBD, 10-
OH-HHC, Delta-9-THC-O-acetat).

Uporabniki so poročali naslednjih nezaželenih učinkih: povišan srčni utrip, napad panike, slabost in bruhanje, halucinacije, začasna izguba vida ter upad kognitivnih funkcij.

V strokovni literaturi so kot neželeni učinki sintetičnih kanabinoidov opisani tudi: hitra izguba zavesti, depresija dihanja (upočasnjeno dihanje, dihalni zastoj), epileptični napadi, krči, hiperemeza (pogosto bruhanje), vznemirjenost, delirij, psihotične epizode, agresivno in nasilno vedenje, evforija, sprostitev,
bolečine v prsih, nepravilno bitje srca, težko dihanje, slabost in bruhanje, zmedenost, razdražljivost, halucinacije, paranoja, omedlevica ter nenadna smrt.

Analize so še v teku; zaključeni končni rezultati bodo znani naknadno, do takrat pa je potrebna povečana previdnost in takojšnje ukrepanje ob pojavu kakršnih koli neobičajnih ali hudih simptomov.

Vzorec je v okviru anonimnega zbiranja vzorcev psihoaktivnih snovi zbralo Združenje DrogArt v Mariboru. Analizo vzorcev je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obvestilo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje.