21/07/2026
Skvoterka v naši hiši 😱
A veš uno, ko se za vikend zbudiš ob 5.15 in kolneš soseda, ker že tako zgodaj nekaj ropota? Ali pa se jeziš na psa, ker ne razume, da se ob petih zjutraj pa res ne vstaja? Ali pa ne razumeš, zakaj pes ves čas gleda nekam v luft in si misliš, da imate mogoče doma duhove ali kakšne druge entitete?
In potem ugotoviš, da nič od tega ni res.
Prejšnjo nedeljo me je nekaj zbudilo ob 5.15. Bila sem penasta u nulo. Vstanem, sedim v dnevni, pijem kavo, ropotanje pa se nadaljuje. Potem zaslišim še praskanje. Visim po oknih in terasi, poslušam in mi klikne – nekaj dirka po našem napušču. Gor in dol po strehi. Okrog in okrog.
Moja prva misel? Podgane.
Grem gnjavit ChatGPT. Sprašuje me, kdaj se sliši, kako se sliši, in po nekaj vprašanjih razsodi: kuna. Ma kakšna kuna! Teh pa pri nas res ni. Medtem pa tista zadeva zgoraj še vedno pleza, dirka in zganja hrup kot da imamo zgoraj slona, ko jo končno zagledam. Matr, imel je prav. Kuna je!
Vstane Aleš in mu zgroženo razlagam, kako ogromna je ta zadeva. Jaz že razmišljam o živolovki, zapiranju lukenj in kje bom dobila dovolj dolgo lojtro. Aleš pa čisto mirno reče: »Rabimo kamero.« Mislim, da mi v tistem trenutku ni čisto verjel in si je mislil, da spet malo dramatiziram.
Moja logika je bila preprosta. Če je kuna ropotala zjutraj, potem čez dan zgoraj spi in bo zvečer šla ven. Našli smo luknjo in čakali, da se zbudi.
Pride mrak. Ropotanje. Dirkanje. Potem pa še dretje.
Fak. Vsaj dve sta. Upam, da ni ta mladih.
Med sabo sta se konkretno zgarbali. In takrat me zadane še eno razsvetljenje – torej to niso bili mački, ki so se ponoči drli okoli hiše. To so bile kune. Za zjokat. 😂
Čakamo in res pride ven ena, druga pa kuka iz luknje. Aleš je v tistem trenutku iz »rabimo kamero« prešaltal na »rabimo živolovko«. Končno mi je verjel, da tam gori ne razgraja ena majhna živalca.
Ta teden se je tako vse vrtelo okoli kun. Od takrat ju sicer nisva več slišala, je pa res, da smo nastavili živolovko in smrdljivce. Ja, tiste tabletke za pisoarje, ki jim menda tako smrdijo, da se jim izognejo. Hvala Petri in Sebiju za nedeljske nasvete. 😊 Žleb sem našpricala z nečim, ki jih odganja. Ni da ni!
Od soseda sem si sposodila lojtro, kupila ovire za žleb, da ne bi plezali po njem, živolovka pa bo romala še k sosedu, kamor očitno hodita na podstreho. Skratka, projekt je v polnem teku in upam, da bo ta teden tudi uspešno zaključen.
Duhov nimamo. Sosed ne razbija. Zelo pa upam, da ne bo več budnic ob petih zjutraj. Ker saj veš – dober spanec je zlata vreden. Jaz pa priznam, da sem, ko ga je premalo, kar malo sitna. Že tako nisem jutranji tip ... ob petih zjutraj je pa res prezgodaj. 😄
Ps - slika je narejena chatom, ker kakšen selfi na to temo pa res ni izvedljiv 😁
